AO Ajdovščina: Poletno sezono v hribih smo
... z Andrejem (Obalni AO) in Maticem začeli v Peralbi sredi junija, kjer smo v sončnih stenah plezali via dei Camini in Gran Diedro sud. Navadno smeri s tovrstnimi imeni veljajo za lažje, ampak obe smeri sta bili pred časom deležni očiščenja klinov in posledično niso ravno poceni. Vikend nam bo ostal v spominu tudi po zanimivih razpravah v večernih urah ter kravah, ki so nas oblegale pred spanjem.
Naslednji vikend smo preživeli v Kranjski Gori, tokrat z Andrejem in našimi boljšimi polovicami. Ker sva vedela, da nas v nedeljo čaka dolg dan sva v soboto splezala kratko Piusijevo smer v Beljaškem stolpu. Smer je prava lepotica in primerna za dni ko smo omejeni s časom. V nedeljo pa akcija v Špiku. Zjutraj poberemo še Matica v Martuljku in gas proti Direktni. Spodnji del je potekal brez zapletov in hitro napredujemo. V zgornjem delu smeri pa smo bili zaradi padajočega kamenja primorani čakati dve uri in pol v zavetju pred projektili. Skratka zadeva se je malo zavlekla, ampak na vrhu je bila vsa slaba volja pozabljena, pa še tolažili smo se, da ne sestopamo v največji vročini. Pri ruskem križu sta naju z avtom pričakale Polona In Anja, kar je bistveno olajšalo logistiko. (Res ste najboljše). Sama smer me pa s kvaliteto skale ni navdušila, kvečjemu pokazala kaj je bila zmožna mojstrica Mira v tistih časih.
Sledil je tabor našega odseka v Val di Zoldo, kjer smo se v petek, zdaj že uigrana trojica podali proti Torre Venezia. Nesrečni Andrej je pozabil nahrbtnik v apartmaju, tako da sva z Maticem sama vstopila v klasiko Andrich-Fae. Plezanje nam tisti dan res ni steklo, na polici nas je dohitela Rašiška naveza, s katero smo se dobro ujeli in rešili orientacijske uganke ter se potem tudi skupaj spustili pod steno. V nedeljo smo plezali Collatio Bonetti, verjetno najlepša smer, ki sem jo plezal v hribih. Skoraj celotna smer istih težavnosti, strma, dobre možnosti varovanja in skala kot v kakšnem španskem plezališču. Top! Priporočam. Če nas je smer navdušila, nas sestop ni pustil ravnodušne. Saj poteka po zelo zelo zahtevni ferati Constantini, ki je zelo zračna in zahteva zbranost. Sredi julija sva z Andrejem bila namenjena v Miss Julicev, ampak sva zaradi goste megle (in posledičnega iskanja stene) bila na vstopu komaj ob 13ih in se po dveh raztežajih odločila za spust.
Za prihajajočih 14 dni sem imel planiran dopust s smelimi načrti za plezanje v hribih, ampak je obsežen požar na Krasu stvari obrnil v drugo smer. Po skoraj štirinajstih pestrih dnevih, se je zadeva umirila in po dolgem času sva se z Vidom uskladila za plezanje v hribih. Tako sva zadnji julijski dan plezala v bližini Nassfelda smer Goccie di tempo. Še ena lepa, strma smer, ki jo toplo priporočam, čez nekaj dni pa sva se mudila še na Vršiču v Smeri po zajedi. Med plezanjem z Vidom vedno pogruntava kakšno novo modrost, tako sva letos dognala, da če je varovanje samo za psiho, ni dobro za psiho.
Še isti teden sva z Andrejem šla poravnat dolg v Trbiško Krniško špico, ampak sva se odločila da prespiva na bivaku. Smer se seveda, lahko pospravi v enem dnevu, ampak spanje v bivaku dopolnjuje celotno dogodivščino. Smer je res lepa in si zasluži laskavi naziv Miss. Sestop s kolesi je pa zmaga.
Kljub temu, da bi lahko stisnil še kakšen vzpon sem s poletjem zadovoljen. Plezali smo res same lepe smeri in na koncu je važno, da uživamo v našem početju.
Sedaj je fokus preusmerjen v plezališča, medtem pa bo doma še zelo pestro.
Plezali smo:
– Karnijske Alpe, Torre Peralba, Via dei Camini, V+/V, 330 m, Štrancar M., Novak A., Orel M.
– Karnijske Alpe, Torre SAF, Gran Diedro sud, VI/V 400 m, Štrancar M., Orel M.
– Ago di villaco, Piussi, VI/V, 150 m, Novak A., Orel M.
– Špik, Direktna, V+/IV+, 900 m, Štrancar M., Novak A., Orel M.
– Dolomiti, Civetta, Torre Venezia, Via Andrich-Fae, VI-/V, 380 m, Štrancar M., Orel M.
– Dolomiti, Moiazza, Pala delle Masenade, Colatoio Bonetti, VI-/V, 280 m, Štrancar M., Novak A., Orel M.
– Karnijske Alpe, Cavallo di Pontebba, Goccie di tempo, VI, 300 m, Štrancar V., Orel M.
– Nad Šitom glava, Smer po zajedi, V+/IV-V, 300 m, Štrancar V., Orel M.
– Trbiška Krniška špica, Krobath-Mezger, V, 550 m, Novak A., Orel M.