Planet SiOL - Alenka Teran Košir: ... naj bi vsaj enkrat v življenju stal na vrhu Triglava. Ste že izpolnili to nalogo?
Markantni stolp na vrhu Triglava prav danes praznuje 119. rojstni dan, zato bomo izkoristili priložnost in preverili, kako zares smo vzeli pregovor, da mora vsak Slovenec enkrat v življenju tja gor.
Kako pomembna je osvojitev slovenskega očaka, priča že podatek, da se na 2864 metrov visok vrh odpravljajo tudi tisti, za katere bi resno podvomili o tem, ali jim bo uspelo.
Kljub hendikepu na 2864 metrih
Na tak način je vrh osvojil tudi Miha Nardoni, energični fant iz Gorenjske, ki se je rodil brez obeh rok in ene noge, a je po zaslugi skupine prijateljev, ki so ga izmenjaje na svojih hrbtih prinesli na Triglav, dosegel tisto, česar marsikdo ne bo.
Podoben presežek je uspel tudi Janezu Cankarju, kolesarju in gorskemu tekaču iz Poljanske doline, ki si je kljub temu, da na eno oko vidi le sedem odstotkov, na drugo pa nič, silno želel na Triglav. In to ne na klasičen način, ampak s tekaškim korakom.
"Odločitev za tek na Triglav je padla konec junija, ko sem se udeležil Gorskega teka štirih občin, kjer sem kar za pol ure izboljšal svoj osebni rekord. Čutil sem, da sem pripravljen. V družbi devetih spremljevalcev, ki so me spremljali vsak del poti, sem iz Poljanske doline do Triglava potreboval 15 ur in s tem sebi in drugim dokazal, da lahko tudi napol slep človek izvede tak podvig. Na vrhu sem čutil posebno zadoščenje, še sonce je posijalo," je zadovoljno pripovedoval Cankar, ki je s svojim prvim vzponom na najvišji slovenski vrh vknjižil tudi 72 kilometrov in 4.500 višinskih metrov.
Ste se že fotografirali pred Aljaževim stolpom?
Visok ali ne, 2864 metrov visok vrh Triglava je gotovo ena najbolj fotogeničnih lokacij. Če tam posnamete selfieja, ni zlomka, da ga ne boste delili po vseh možnih omrežjih. Aljažev stolp je eden najbolj prepoznavnih, zagotovo pa najvišje ležečih gorskih zavetišč v Sloveniji.
Aljažev stolp se imenuje po svojem ustanovitelju, župniku na Dovjem Jakobu Aljažu, ki mu nikakor ni bilo všeč, da so se za slovenske gore preveč intenzivno zanimali Nemci, kar je bilo dobro razvidno že iz poimenovanja klasičnih smeri v Triglavski steni, kot sta Nemška in Bavarska smer, pa tudi v klasičnem planinskem in alpinističnem žargonu. "Ko sem prišel na Dovje, so postavljali nove, samo nemške kažipote," je zapisal v svojih Planinskih spominih, ki so jih leta 1922 objavili v Planinskem vestniku.
Jakob Aljaž se je temu poskušal upreti tako, da je od občine Dovje za pet goldinarjev kupil vrh Triglava, na katerem je bila takrat nameščena propadajoča lesena triangulacijska piramida, in njegovih 16 kvadratnih metrov ter Kredarico. "Bil sem 'najvišji' posestnik," je takrat zapisal Aljaž, ki je tudi izdelal načrte in poskrbel za finančno konstrukcijo postavitve valjastega stolpa, ki ga je prav na današnji dan leta 1895 – v enem samem dnevu – postavil klepar Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani s pomočnikom. Stolp iz debele pocinkane pločevine, ki se je najprej imenoval Triglavski stolp, so na Triglav znosili po delih in ga na vrhu sestavili.
Gorski tekač, ki je v 24 urah kar štirikrat stopil na vrh Triglava
Slovenci, ki smo znani po svojih ekstremnih podvigih, imamo na zalogi še več posebnih dosežkov, povezanih s Triglavom. Eden takih je prav gotovo tudi dosežek pionirja slovenskega gorskega teka Francija Teraža, ki je v 24 urah kar štirikrat pritekel na Triglav, in Nejca Kuharja, ki je iz doline Krme do Triglava porabil rekordni dve uri in pol.
Jure Košir je kot otrok smučal na Triglavskem ledeniku
Tudi znani slovenski športniki imajo zanimive izkušnje z osvajanjem najvišje slovenske gore. Med njimi tudi nekdanji alpski smučar Jure Košir, ki je že večkrat stal na vrhu slovenskega očaka. "Spomnim se, da smo kot otroci konec 70. let v zgodnjem poletju celo smučali na Triglavskem ledeniku, kar danes ni več izvedljivo, saj je ta sneg izginil. Imeli smo celo prenosno žičnico in na to imam še danes res lepe spomine. Prenočili smo na Staničevi koči, se zjutraj odpravili do Kredarice, kjer smo se preobuli in šli smučat na zaplato snega," se spominja Košir, ki je odraščal v idilični vasici Mojstrana, od koder se zdi Triglav kot na dlani.
"Na Triglav sem se odpravil že z vseh dolin, zato lahko rečem, da sem kar izkušen pohodnik na Triglav. Osvojitev vrha je nekaj velikega, zadovoljstvo pa prav tako. Aljažev stolp je ena najbolj markantnih stavb pri nas z dolgo zgodovino, vse skupaj pa je ena lepa pustolovščina. In ja, kot pravijo, vsak Slovenec naj bi šel enkrat na Triglav."
Spreminjal barve, ostal brez peterokrake zvezde
Stolp je vmes spreminjal barve, med vojnama, ko je tam potekala meja med Italijo in Jugoslavijo, je bil obarvan v kombinacijo zeleno-belo-rdeče, v času komunizma je bil rdeč, danes se z okolico zliva v sivi barvi. Zastavico na konici stolpa so pred leti zamenjali s peterokrako zvezdo, pozneje jo je nadomestila letnica postavitve.
Aljažev stolp po več kot sto letih še vedno stoji na istem mestu kot nekoč. V času osamosvajanja Slovenije je na njem zaplapolala slovenska zastava, ki jo je v objektiv ujel tudi priznani fotograf Joco Žnidaršič, 9. septembra 1999 pa je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. S stolpom upravlja Planinsko društvo Ljubljana-Matica, spada pa pod občino Bohinj.
Cime gre na Triglav
Pregovor bo, kot kaže, uresničil tudi nogometaš Sebastijan Cimirotić, ki je nekdaj sicer razmišljal v stilu, kdor si želi, naj kar gre gor, sicer pa ni treba, a tudi on se bo, kot kaže, omehčal. "S prijateljem, ki je sin pokojnega alpinista Tineta Miheliča, se dogovarjam, da bi se konec avgusta odpravila na Triglav, saj je takrat vreme menda najbolj stabilno," je vzneseno pripovedoval Cime, ki je do zdaj najvišje ''splezal'' na Golovec. "To bo moj prvi vzpon na Triglav. Sicer me muči strah pred višino, a kolega pravi, da bo za vse poskrbljeno. Glede na njegove izkušnje mislim, da sem v dobrih rokah," je prepričan nogometaš, ki priznava, da sicer ne spada med ljubitelje gora in jih raje občuduje z varne razdalje.
Alenka Teran Košir