... pod katerim trenira tudi Roglič
Nasvet za izlet v hribe (44.)
Matej Podgoršek: Otok Tenerife je med Slovenci priljubljena destinacija med zimskimi in prvomajskimi počitnicami. A največji od Kanarskih otokov ponuja več kot le ležeren oddih na soncu in morju, je kot nalašč za aktivne počitnice – od kolesarstva do pohodništva. V Narodnem parku Teide na dva tisoč metrih nadmorske višine pozimi trenirajo kolesarji, tudi Primož Roglič, v njem pa so tudi številne pohodniške poti. Najvišji vrh otoka in Španije El Teide (3.715 metrov) je dostopen le z dovolilnico, za pohod na sosednji Pico Viejo (3.135 metrov) pa potrebujete le lepo vreme in nekaj kondicije. V zgornjem videu poglejte, kakšne razglede ponuja! Siolova petkova rubrika Nasvet za izlet v hribe vas torej tokrat povabi na nepozabno turo po vulkanskem terenu, kakršnega pri nas ni.
Tenerife je vulkanski otok v Sredozemskem morju. Ljubitelji gora, ste se že kdaj povzpeli na vulkan? To lahko storite, ko boste na dopustu na Kanarskih otokih. Nekaj povsem drugačnega je hoditi po vulkanskem terenu kot po naših gorah iz apnenca in dolomita. El Teide je najvišji vrh Tenerifa in tudi Španije. Gre za klasični stratovulkan, stožec. In je aktiven ognjenik. Vrh in krater sta zaradi krhkosti terena zavarovana in je dostop omejen le na nekaj sto ljudi na dan. Zato za pohod na najvišji vrh Španije potrebujete dovolilnico. Ta je brezplačna, a so običajno rezervirane tri mesece v naprej. Vzpon na El Teide je precej zahteven (od 1.500 do 1.600 višinskih metrov), tudi če se na 3.400 metrov pripeljete z gondolo, saj je zrak na tej višini že precej redkejši.
A obstaja alternativa, če si želite pravo gorsko turo na Tenerifu in dovolilnice za Teide nimate. To je sosednji stari krater – Pico Viejo. Ta je pravzaprav še bolj zanimiv, saj je precej širši, do 720 metrov v premer. Razgledi z najvišje točke roba kraterja pa niso veliko slabši – na krater, navzgor na El Teide in navzdol na kaldero, ob dobri vidljivosti tudi do sosednjih otokov La Gomere in La Palme. Za vzpon na Pico Viejo si sicer z gondolo ne morete pomagati, a tura pravzaprav ni tako zelo zahtevna. Gre za tisoč višinskih metrov in 7,5 kilometra vzpona iz izhodišča Roques de Garcia (pešpot 23), tako da strmina ni pretirana. Malo globlje se diha samo zadnje pol ure, morda uro – zaradi višine in bolj peščenega terena. Povzpeti se je mogoče še po dveh poteh (28 in 9), ki sta podobno dolgi, a nekoliko strmejši in zahtevnejši, saj potekata ob in čez lavo zadnjega izbruha. Ta se je zgodil leta 1798, a pravzaprav ne iz kraterja, temveč iz zahodnega pobočja.
Narodni park Teide za kolesarje in pohodnike
Vulkanska stožca El Teide in Pico Viejo sta srce Narodnega parka Teide (19 tisoč hektarov), ki zavzema desetino otoka Tenerife. Dvigata se iz stare kaldere, pred milijoni let se je vulkan sesedel in nastala je velika izravnava Las Cañadas (na nadmorski višini 2.000, 2.100 metrov), iz katere sta se pozneje dvignila Pico Viejo in El Teide. V Narodni park Teide je speljanih šest gorskih cest z obale (iz smeri krajev Los Gigantes, Las Americas, El Medano, El Güimar, La Laguna in La Orotava) in zato je Tenerife zelo priljubljen tudi med kolesarji. Tu pozimi zaradi ugodnega vremena in nadmorske višine trenirajo tudi profesionalci. Da se privadijo na redkejši gorski zrak, bivajo v manjšem hotelu sredi Narodnega parka, tik pod vulkanom El Teide, na nadmorski višini 2.100 metrov. To zimo sta bila tu na pripravah tudi Primož Roglič in Jan Tratnik.
rav v bližini tega hotela (Parador de Cañadas del Teide) je izhodišče za pohod na Pico Viejo, na nasprotni strani ceste, kjer se dvigajo osamele mogoče skale Roques de Garcia. Za vožnjo z južne obale otoka do sem je potrebna približno ura (najem avtomobila na Tenerifu je eden najenostavnejših in med cenejšimi, pri najbolj priljubljenih ponudnikih Autoreisen in Cicar je dnevni najem s polnim zavarovanjem in brez depozita od 18 evrov navzgor). Parkirnih mest je sicer kar nekaj, a ob koncih tedna se hitro zapolnijo, saj so Roques de Garcia najbolj obiskana točka Narodnega parka. Zato raje izberite dan med tednom oziroma bodite na izhodišču zgodaj zjutraj. Vzpon na Pico Viejo je načeloma mogoč vse leto, tudi turistična sezona na Tenerifu traja 12 mesecev.
Nepredvidljivo vreme
A vreme na otoku, še posebej v Narodnem parku Teide, je zelo nepredvidljivo. Teide ne nazadnje v jeziku prvotnih prebivalcev otoka (Guanches) pomeni bela gora. Pozimi sta El Teide in Pico Viejo lahko tudi zasnežena. Se pa sneg ne zadrži dolgo (letos je snežilo nekajkrat konec marca). Najhladnejši je načeloma februar, a so bili letos na El Teidu februarja na 2.000 metrih dnevi s temperaturo 20 stopinj Celzija, tudi s 15 stopinjami Celzija na Vieju (ponoči okoli ledišča). Pogosto je nad 1.800 metri brez oblačka, sončno, a lahko tudi vetrovno. Na Vieju je tako lahko v primeru vetra zelo mrzlo. Na tem pohodu je tako enostavno treba biti pripravljen na vse letne čase. Pred turo tako ne pozabite preveriti vremenske napovedi, za Tenerife je zelo uporabna aplikacija meteoblue, saj najdete napoved tudi za Pico Viejo in Narodni park Teide.
Markirana pešpot 9 na Pico Viejo
Nekaj več je bilo torej potrebnih nasvetov za načrtovanje ture, ker pa so poti dobro označene, jih lahko enostavno opišemo. Z izhodišča krenemo v smeri severa po pešpoti številka 9, ki je krožna pot okoli Roques de Garcia. Po približno pol ure se na desno odcepi pešpot 23, ki nas nato vodi navzgor po južnem pobočju vulkana Pico Viejo. Čaka nas približno tri ure vzpona (5,3 kilometra) po ponekod trdi vulkanski skali, spet drugod po peščeni podlagi in na posameznih odsekih čez večje vulkanske skale. Zelo raznolik in zanimiv teren. Samo posamezni odseki so malo strmejši, sicer pa za pohodnike, vajene naših Alp, kondicijsko in tehnično teren ni prezahteven. Pot je markirana s količki, na katerih so table z napisom "sendero 23" (spodnja številka na teh tablicah pa odšteva do konca poti).
Tik pod robom kraterja vulkana Pico Viejo dosežemo pešpot 9. Na tem razcepu poti sicer levo vidimo strmo stezico na rob kraterja, a tista je precej peščena, pravo melišče. Zato je pametnejše zaviti na desno, na 9 v smeri El Teida. A le za kakšnih 100, 200 metrov, ko se odcepita dve poti v levo. Izberemo prvo ali drugo, saj se kmalu združita. In tako se do roba kraterja povzpnemo po vzhodnem pobočju. Še pol ure strmega vzpona in smo na najvišji točki Pica Vieja (3135 oziroma 3134 metrov, podatki so različni, tudi za El Teide se pojavljata dve številki 3718 in 3715, saj naj bi se že nekoliko znižal). Pogled na krater je res impresiven. In nič manj v smeri vzhoda navzgor na El Teide. Neverjetno, kakšne barve, od rdečih do črnih, odvisno, kakšna lava je bruhala (rdeča je bolj oksidirana, z več železa).
Čas vzpona je odvisen od naših zmožnosti in števila postankov, ki jih ob tako drugačni pokrajini ne bo manjkalo. Najhitrejši lahko vrh dosežejo že v dobrih treh urah, večina bo potrebovala štiri ure, morda več. Verjetnost, da boste na poti in na vrhu srečali kakšnega Slovenca, je precej velika, tudi sam sem jih, ko sem Pico Viejo osvojil konec februarja. Za tako popolno vreme (še pihalo ni), kot sem ga imel, je potrebne kar nekaj sreče. Sestop z vulkana je po isti poti, kar vzame vsaj dve uri, dve in pol, tako da gre za celodnevno turo.
Tenerife ponuja veliko možnosti za pohodništvo
Narodni park Teide sicer ponuja še številne druge pešpoti, krajše in daljše. Tako da si je vredno zanj vzeti vsaj dva dneva. Zanimiva in oblegana je že omenjena krožna pot okrog Roques de Garcia. Precej manj ljudi je na pešpoti 18, ki je nezahtevna položna pot ob krhki lavi zadnjega izbruha Pica Vieja. Na sredini te poti se lahko povzpnemo na nižjo razgledno točko na kaldero, Pico Viejo in El Teide. Ne spreglejte še številke 13, kjer se v nekaj minutah povzpneš na manjši vulkan Samara z izvrstnim pogledom na Pico Viejo in El Teide z zahodne strani.
Tudi zunaj Narodnega parka otok Tenerife ponuja veliko možnosti za ljubitelje pohodništva, predvsem v naravnih rezervatih Teno in Anaga. Srce Tena je vasica Masca, od koder vodi pot navzdol po soteski do morja, a je potrebna predhodna rezervacija. Morda še bolj zanimiv, razgleden, je pohod na El Carrizal Alto eno sotesko naprej od Masce, saj je speljan po grebenu (izhodišče je tik za razcepom z glavne ceste za Los Carrizales). Anaga na severnem delu otoka je precej bolj zelena in mokra kot v oblačnem deževnem gozdu. Tam je najpriljubljenejši pohod po začaranem gozdu (El Bosque Encantado), a je precej težko dobiti dovolilnico, saj jih izdajo le 45 dnevno (rezervacije 16 dni vnaprej ob 7. uri). Alternativa je kakšen od pohodov iz najsevernejše vasice Chamorga. Vsaj dan prej je treba prek spleta rezervirati in kupiti vstopnico za sotesko Barranco del Infierno s potočkom in visokim slapom na koncu, oboje je za Tenerife brez površinske vode nekaj posebnega.