SFINGA: Četrti snemalni sklop: Mangart / Rimski zid / Orlov let
No, pa je končno prišel! Še zadnji veliki dan! "Čist odbito!" Je helikopterska ekipa zaključila na koncu.
... Tedni priprav in razmišljanj kako izpeljati predviden prelet triglavskega pogorja, so sedaj končno spravljeni na spominskih karticah. To seveda ni bil samo še en navaden prelet, pač pa do konca preračunana logistika hitrih premikov, po točno določenih poteh. In na točno določenih lokacijah je na helikopter čakalo sedem statistov, vsak na svojem vrhu, vsak s svojo nalogo, nekateri pa tudi na markantnejših točkah sredi Stene. Hvala upravi TNP, da je dovolila uresničiti tudi ta del scenarija! Gotovo se jim ob prvi priliki oddolžimo. Že dva dni pred dnevom D, se je v hangarju Fly Com-a, poskušalo najti najbolj optimalen način pritrditve kamere pod helikopter, ker giroskopa (zelo dragega, v olju plavajočega, stabiliziranega ohišja za kamero), v katerega bi lahko namestili našo "mašino", v Sloveniji pač še ni. Kljub dokaj neobetavnemu začetku, je ekipa v nekaj urah prišla do korektne rešitve, ki naj bi jo nadgradila zlasti možnost premikanja kota kamere preko sistema prenosnikov, na vrtalno mašino iz kabine helikopterja. Vse se potem sicer ni izšlo po načrtih a se je stvar rešila s pravo izbiro leče in spretnostjo glavnega "montažerja" Blaža Jelnikarja. Meteorolog Rekar s Kredarice je ekipi, za petek obljubil eliminacijo nizke oblačnosti in megle po dolinah in glede na napovedano sneženje do 1100 metrov preko vikenda, je bila to sploh zadnja možnost, da se ta zajeten del scenarija uresniči. Popoldne se je "odprl" celo Bohinj, ki se ga je med poletom skorajda že odpisalo. Ni kaj, nekaj sreče za pogumne na koncu vedno pride v račun. Kaj bi dejali za zaključek? Ekipa si nobenega dne tekom snemanja tega filma ni ravno olajšala, prej nasprotno. Da ta dan ni bil prav nobena izjema pa je tokrat gotovo poskrbel B.A.S.E. skakalec Luka Fornazarič, ki je s prvim tovrstnim skokom v Sloveniji, s 3300 metrov in preletom Aljaževega stolpa na Triglavu, ki se ga je mimogrede skoraj dotaknil, dodal veliko piko na i. Uaaaaaau!
13.10.2010: Rimski zid
Zgodba z Rimskega zidu in jutranje dogajanje na "Ščetininovem" vrtu sta bila prav gotovo največkrat prestavljena dela nastajajočega filma. Vsa testna snemanja, pa tudi avdicije za igralce, so bile opravljene prav s teksti teh dveh multi-sekvenc. A nikakor se ni izšlo drugače, kot šele na zadnji skupni dan. Za lokacijo vrta se je po dolgem in počez prečesalo celotno Staro Ljubljano, Rimski zid pa je ekipi cefral živce z dejstvom, da bo tam možno snemati le med vikendom. Po možnosti le v nedeljo. Na sončno nedeljo. Na vrtu, ki ga je na koncu posodil kar režiser, je bilo tik pred snemanjem potrebno zelo na hitro in na roke, daleč stran prenesti pet kubikov drv ter iz umazanih tal narediti lepo peščeno dvorišče. Na Rimcu pa se je ekipa, kljub predvideno mirni nedelji, za tak dan nenehno borila s kar preveč mimo vozečimi avtomobili... Je ob tem, pri vseh podobnih situacijah tekom snemanja tega filma sploh še smiselno omenjati bitko s časom, ki je trajala od zgodnjega jutra pa vse do padca sonca za obzorje? Verjetno ne, jamranje ne pripelje nikamor. Zlasti ker se je pravo svetlobo ujelo tako na prvi, kot tudi na drugi lokaciji. Kakorkoli že, direktor fotografije je zaključil, da tako pač je - več energije kot vložiš, več boš na koncu imel! Pametno, da sta se Tine in Gregor odločila, da želita o tem filmu posneti tudi t.i. making of - film o filmu. Nemogoče je namreč nekomu, ki ni ves čas zraven, na licu mesta, sploh dopovedati kaj vse je, vsak dan znova, potrebno narediti za dobro narejene tri minute filma.
12.10.2010: Četrti snemalni sklop: Mangart
Na Mangartskem sedlu se je zgodilo, kar se v gorah pogosto zgodi jeseni. Fantastičen dan in čisto ozračje zgoraj ter doline zalite z morjem belih oblakov spodaj. Eden takih dni, ko bi najraje cel dan sedel na skali, se vrtel okoli in fotografiral. Ker je bila ekipa pokonci že ob treh zjutraj, je snemanje tokrat steklo že okoli osmih. Nekaj prvih ur jih je sicer grizel mraz, saj je bila temperatura le 0 °C in tudi veter se nikakor ni hotel ustaviti, a so bili mrzli prsti, ob zadnjih kadrih na soncu, kasneje kar hitro pozabljeni. Naredilo se je celo več od pričakovanega. Že mesec dni prej določena lokacija v severni steni Mangarta, je bila naravnost čudovita. To je bil tudi zadnji snemalni dan z vsemi igralci v gorah in kar nekako spodobilo se je, da se tudi ta ni zavlekel do noči. V kratkem bo sicer sledil še en težaven "gorski" dan, a takrat se bo, z minimalno ekipo, delalo s helikopterjem.