Finance: Gorska policijska enota je že sprožila preventivne akcije – GRZS pripravljena
Finance, 4. julija 2007
Začela se je planinska sezona
Planinska sezona je pred nami, s tem pa tudi nevarnosti, ki jih prinaša hoja v gore. Gorska policijska enota je že sprožila preventivne akcije, v katerih opozarja ljudi na neustrezno opremo, v polni pripravljenosti pa so tudi reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS).
Gorska oprema mora biti prilagojena našemu znanju in vrsti vzpona. Za visokogorje bomo poleg dobre obutve in oblačil potrebovali tudi čelado, pas, plezalna vrv, rokavice in kapo, čelno svetilko, torbico s prvo pomočjo, pijačo in zaščito pred soncem ter palice.
Gorska policijska enota na brniškem letališču organizira dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah med 1. junijem in 30. septembrom, obenem pa v visokogorju pripravlja preventivne aktivnosti, katerih namen je predvsem ozaveščanje ljudi o nevarnostih v gorah ter svetovanje za varno gibanje.
Za zdaj le opozorila
Kot so nam sporočili s policijske uprave, policisti še nimajo zakonske podlage, da bi kaznovali ljudi, ki niso primerno obuti in oblečeni oziroma nimajo ustrezne opreme za hojo v gore. V takšnih primerih jih le opozorijo ali jim celo odsvetujejo nadaljnjo pot. Minulo nedeljo so akcijo izpeljali na območju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, Raduhe in Pece, naslednja se napoveduje 22. julija na celjskem območju, 11. avgusta pa je predvidena na območju Nove Gorice (Mangart, Kanin).
Reševanje še brezplačno
Slovenci smo preskopi, da bi si najeli gorskega vodnika.
"Gorsko reševanje je v vsakem primeru brezplačno, sporen je lahko le prevoz s helikopterjem, ki ga upravljata slovenska vojska in policija," nam je pojasnil predsednik GRZS Miro Pogačar, ki je obenem tudi vodnik in reševalec. Dodaja, da se težava pojavi pri tistih, ki niso poškodovani, in pri tistih, ki so mrtvi, čeprav tudi v teh primerih zadeve niso povsem jasno določene. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 118. členu sicer določa, da mora tisti, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, pokriti stroške zaščitnih in reševalnih akcij, vendar je pri tem precej nejasnosti, zato bi bilo treba sprejeti ustrezne podzakonske akte, meni naš sogovornik. Med ponesrečenci je 30 odstotkov tujcev in tudi zanje je reševanje brezplačno.
Člani GRZS, ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, so upravičeni do dnevnice in potnih stroškov, sicer pa je njihovo delo prostovoljno. Ne ukvarjajo se le z gorskim reševanjem, temveč delujejo povsod, kjer druge službe zaradi neprehodnega terena odpovejo – v soteskah, gozdovih, prepadih.
Kot pravi Pogačar, je število nesreč v gorah odvisno od vremena: lepše je, več je nesreč. Slovenci smo tudi preveč zaverovani vase, da bi si za pot v gore najeli izkušenega gorskega vodnika, največkrat pa smo preskopi, saj je v povprečju zanj treba odšteti 200 evrov. Sicer pa so za nesreče v gorah najrazličnejši razlogi: od padcev in zdrsov zaradi slabe opreme do bolezenskih težav, padajočega kamenja, ugrizov kač in žuželk ali celo napada pobesnelega bika.
Številke in ljudje: Oblegane slovenske gore
* Lani je bilo v slovenskih gorah tri milijone obiskovalcev.
* Gorska reševalna zveza Slovenije je lani izpeljala 118 reševalnih akcij, v katerih je bilo 141 ponesrečencev, ter 15 poizvedovalnih akcij s štirimi ponesrečenci.
* V Združenju gorskih vodnikov je evidentiranih 79 vodnikov, ki glede na težo in trajanje ture zaračunajo od 140 do 360 evrov, za plezalne vzpone pa tudi prek 400 evrov.
* Za gorsko reševanje pokličite klic v sili: 112.
Kam v slovenske gore najraje zahajate?
Milan Kučan, nekdanji predsednik države: "Imam rad tako sredogorje kot visokogorje, zaradi bližine pa so Polhograjski dolomiti velikokrat najbolj zanesljivi."
Nada Klemenčič, nekdanja predsednica uprave Zavarovalnice Triglav: "Najraje grem na Stol, ki ga vidim z okna na Bledu, kjer preživim veliko časa. Pot je ravno prav rekreativna, hkrati pa ne preveč zahtevna za dopoldansko turo."