Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zadnji odcep za Nanga Parbat

MAG, 10.08.05 - Igor Kršinar: Predsednik vlade se je na vrhu Triglava zavzel za gradnjo planinske koče tik pod vrhom na njegovem zahodnem pobočju

Zadnji odcep
za Nanga Parbat


Od Aljaževega doma do Janševe koče

Predsednik vlade Janez Janša se je na vrhu Triglava ob 110. obletnici postavitve Aljaževega stolpa zavzel za gradnjo planinske koče tik pod vrhom na njegovem zahodnem pobočju. Če bi mu to res uspelo, bi se zapisal v zgodovino slovenskega planinstva podobno kot župnik Jakob Aljaž, ki je odkupil vrh očaka in nanj postavil stolp, imapa tudi zasluge za postavitev Aljaževega doma v Vratih in Triglavskega doma na Kredarici.

V soboto ob petih zjutraj, ko se je izpred Aljaževega doma v Vratih proti najvišjemu slovenskemu vrhu odpravila prva skupina planincev iz vrst Slovenske demokratske stranke, je bila še trda tema. V množici neznancev se mi je nekako uspelo prebiti v ospredje, kjer je ob novinarju Vladimirju Vodušku hodil tudi premier Janez Janša. Kmalu smo naredili kratek postanek. ker je premier kot izkušen gornik svetoval. naj si slečemo oblačila z dolgimi rokavi. saj bomo zagrizli v prve kline na poti čez Prag in nam bo postalo vroče. Po približno petnajstih minutah sem ga izgubil izpred oči in fotoaparata, saj je imel prehud tempo. Pohod sem nadaljeval z drugimi. Med planinci, ki so me prehiteli, sta bila tudi nekdanji vojaški specialec major Darko Njavro in poslanec Dimitrij Kovačič.

Maša na Kredarici. Vnovič smo se videli šele na Kredarici, kjer je ob enajstih daroval mašo v čast Jakobu Aljažu ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojz Uran. Njega ter nekatere novinarje in fotografe iz drugih medijskih hiš so pripeljali s helikopterjem s Pokljuke. Nadškofu, ki je sicer ljubitelj planin, so zdravniki tako zahteven pohod namreč odsvetovali. Nekateri politiki so prišli iz drugih smeri. Denimo medvoški poslanec SDS Mitja Ljubeljšek se je iz Vrat odpravil tri ure pozneje, vendar je kljub temu še pravočasno prišel na Kredarico. od poslancev smo tam videli še mengeškega župana Tomaža Štebeta. Predsednik državnega zbora France Cukjati z ženo je prispel po nekoliko lažji poti s Pokljuke. Prišel je tudi dr. Anton Jeglič, nekdanji kandidat SDS za ljubljanskega župana in Janšev gorniški prijatelj, ki pa se je na lanskih volitvah nepričakovano pojavil na listi Popovičeve stranke. Kake hujše zamere med njima očitno ni bilo, saj sta vendarle spregovorila nekaj besed. Po drugi strani nismo opazili, da bi si premier vzel kaj časa za dr. Andreja Umka, nekdanjega ministra za znanost v Bajukovi vladi, ki je ostal v SLS in je po nekaterih podatkih pri Evropski ljudski stranki neuspešno lobiral proti sprejetju SDS in NSI v njihove vrste. Med zdajšnjimi ministri pa žal ni bilo junaka, ki bi se s predsednikom povzpel na očaka. Med mašo je premier stal nekje v peti vrsti in zavzeto poslušal do konca. Na njej se je zbralo več sto, morda prek tisoč ljudi, med njimi so bili tudi kulturniki: operna pevca Janez Lotrič in Marko Kobal, igralec Jernej Kuntner, njegov oče pesnik Tone Kuntner, manjkali niso niti najvišji predstavniki planinske zveze in gorniškega kluba Skala. Bilo je tudi veliko gorskih reševalcev, ki so ponujali pomoč vsakemu pohodniku s kakršnokoli težavo. Edina črna točka Kredarice so bila pokvarjena stranišča in ob tolikšni množici nikakor ni bilo prijetno, če je človek začutil potrebo.

Po ledeniku na očaka. Na vrh Triglava sem se z dvema planincema iz vrst SDS odpravil že med mašo, da ne bi zamudil premierovega prihoda. V obe smeri je bila nepopisna gneča in občasno so nastajali celo zastoji, saj smo morali čakati na tiste, ki so se že spuščali, in nasprotno. Med potjo smo opazili planinca, ki sta se na najvišjo točko odpravila pred ledenika. Bila sta premier Janez Janša in ameriški veleposlanik Thomas Robertson. Na vrh sta prišla le nekaj minut za nami, in sicer iz zahodne smeri, najprej seveda ministrski predsednik, na ekscelenco pa smo še malo počakali. Med nami je bilo nekaj tujcev. Sam sem denimo srečal skupino Čehov in špansko govoreča zakonca iz Baskije, ki nista vedela, ali sta v Sloveniji ali na Slovaškem. Ko smo opazili premiera, je tujcem nekdo razlagal, kateri naš visoki politik prihaja na vrh. Janša je med slavnostnim govorom v šali dejal, da je župnik Aljaž znameniti stolp na vrhu Triglava postavil v dveh dneh, medtem ko bi danes potrebovali najmanj leto samo za razpis. Poudaril je Aljaževe zasluge za razvoj slovenskega planinstva ter graditev Triglavskega doma na Kredarici in Aljaževega doma v Vratih. Ob tem je ugotovil, da je na zahodni strani tik ob vrhu dovolj prostora še za eno planinsko kočo. Če se bo v tej smeri kaj premaknilo, se bo gotovo tudi sam vpisal v slovensko planinsko zgodovino. Sicer pa je znano, da je pred dvajsetimi leti preplezal Čopov steber na severni triglavski steni, za kar je prejel posebno odlikovanje predsednika Planinske zveze Slovenije Francija Ekarja. Ta je bil nad dejstvom, da imamo končno za predsednika vlade alpinista, zelo navdušen. Njegove besede so bile zanimive zlasti zato, ker je na zadnjih volitvah sam kandidiral na listi LDS (njegov tekmec iz SDS je bil Branko Grims), sicer pa je župan občine Preddvor. Ljubitelji gora, ki so pred kratkim obnovili skoraj že dotrajani Aljažev stolp, so zapeli Oj, Triglav, moj dom, pozneje se jim je pridružil še tenorist Janez Lotrič. Sledilo je skupinsko fotografiranje premiera s komerkoli, ki si je to zaželel, na koncu pa je predsednik vlade krstil planince, ki so očaka obiskali prvič. Medtem ko so Cukjati, Kovačič, Ljubeljšek in Štebe Aljažev stolp dosegli skupaj s svojim predsednikom, smo poslanko Alenko Jeraj srečali na poti navzdol, ko se je šele vzpenjala. Premier jo je zbodel: »A ti greš pa na 111. obletnico?«

Med dežjem in snegom. Vremenske razmere praznovanju visokega jubileja ni-so bOe naklonjene. Prireditev ob Aljaževem stolpu so sicer načrtovali za nedeljo dopoldne, vendar so jo zaradi neugodne napovedi prestavili na sobotno popoldne. Vremenoslovci so namreč napovedali sneg nad dva tisoč metri nadmorske višine. Po sestopu s Triglava na Kredarico je vrhove že obdali megla, začelo je po malem pršiti. Zato sem se navzdol po isti smeri odpravil že pozno popoldne in kljub dežju do mraka prispel v Vrata. Iz doline sem opazoval, kako le helikopter (z rdečo lučko) skušal rešiti alpiniste (oddajali so signale z belo utripajočo lučko), ki so obtičali v severni triglavski steni. Predsednik vlade je z večino skupine ostal v domu na Kredarici, kjer je čez noč zapadlo približno tri centimetre snega. V nedeljo dopoldne so se tako vrnili ob snegu, dežju in megli. Sestop čez Prag je najbrž spominjal na Nanga Parbat.

Igor Kršinar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
MAG novosti v2

2 komentarjev na članku "Zadnji odcep za Nanga Parbat"

Tomaž Ogrin,

"Predsednik vlade Janez Janša se je na vrhu Triglava ob 110. obletnici postavitve Aljaževega stolpa zavzel za gradnjo planinske koče tik pod vrhom na njegovem zahodnem pobočju. Če bi mu to res uspelo, bi se zapisal v zgodovino slovenskega planinstva podobno kot župnik Jakob Aljaž, ki je odkupil vrh očaka in nanj postavil stolp, ima pa tudi zasluge za postavitev Aljaževega doma v Vratih in Triglavskega doma na Kredarici."

".....Ob tem je ugotovil, da je na zahodni strani tik ob vrhu dovolj prostora še za eno planinsko kočo. Če se bo v tej smeri kaj premaknilo, se bo gotovo tudi sam vpisal v slovensko planinsko zgodovino."

Malo je vse skup naokroglo napisano pa verjetno tudi izrečeno, kot balonček. Naj to tudi ostane.

Kakšen novodobni Aljaž vendar, zaradi nove koče "tik ob vrhu" !? Nasprotno! Kot vandal prve vrste v Triglavskem narodnem parku, ker je hkrati premier, bi se zapisal v zgodovino samostojne slovenske države, po 110 letih. Dal pa je dober zgled, kdaj se gre na tako turo iz doline. In to je to.

Triglav s soseščino je dovolj dobro pokrit z zavetišči. Pokrajinskih vrednot Slovenije, te velike prednosti v Evropi, vrednot "praznega", neurbaniziranega prostora (ki je hit v današnjem evropskem turizmu) prejšnja oblast ni spoštovala. Verjamem, da zdajšnja oblast ne bo nadaljevala razvrednotenja prostora in še posebej ne TNP.


Matjaž Novak,

Kakšna planinska koča na vrhu Triglava? Da ni tale novička prvoaprilska, tako kot je bila tista od Boruta Peršolje o postavitvi bivaka na Konju?

Povsem gotovo je, da bi bila postavitev koče tik pod vrh našega tako opevanega očaka "zgodovinsko" dejanje. Ampak, a bi bilo zelo narobe, če bi naša ljubljena gospoda za potrebe svoje lastne promocije nehala srat po naših hribih?!

S piscem članka se pa povsem strinjam o tem, da obstaja nekaj podobnosti med dogajanjem na Nanga Parbatu in pa temle triglavskim karnevalom.

LP

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27674