Večer, Koroška - Jurij Berložnik: Število motoriziranih kršiteljev v slovenskih gozdovih narašča; nadzora ni, globe pa tako nizke, da jih nekateri plačujejo kar sproti in z nasmehom na obrazu.
Pripoved pohodnika Darka Lorenčiča je kar malo strašljiva, pa čeprav se mu je zgodila sredi pohorskih gozdov, kamor se človek poda zaradi miru in užitkov v neokrnjeni naravi. Prav tam, v bližini Lovrenških jezer, se je zgodilo tudi Lorenčiču. Ko je ptičje petje prekinil močan hrup motorjev za motokros, je Lorenčič segel po fotoaparatu in jih počakal. Ko ga je skupina dosegla, jih je fotografiral. Takrat se je začelo zapletati. "Ustavili so se, ugasnili motorje in me vprašali, če imam dovoljenje Pirc Musarjeve, da jih slikam. Rekli so, naj neham, sicer bodo razbili fotoaparat in mene z njim. Nič nisem rekel, samo spravil sem aparat in se začel umikati. Takrat pa je eden od motoristov stopil k meni, snel čelado in mi s kretnjami nakazoval, da se me bo fizično lotil," nam je povedal Lorenčič, ki se je resno ustrašil, da ga bodo tokrat motoristi pretepli sredi "divjine pohorskih gozdov". Imel je srečo, da je eden izmed njih ohranil trezno glavo in zadevo pomiril. Odpeljali so se, Lorenčič pa je poklical policijo. Najprej v Ruše, od tam pa so prijavo predali policijski postaji Radlje ob Dravi, saj so ugotovili, da se je kršitev zgodila na njihovem območju. Na tamkajšnji policijski postaji so povedali, da zadevo rešujejo. Tako kot še množico drugih prijav, ko ljudje pokličejo in skušajo preprečiti naraščajoč pojav vožnje z motorji, štirikolesniki in pozimi s sanmi, kjer se vozniku zahoče. Po planinskih poteh, gozdnih cestah, vlakah, travnikih in njivah. Vse to je seveda po slovenski zakonodaji prepovedano, kazni za kršitelje pa smešno nizke. Kršitelja uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju doleti globa, ki znaša 41,73 evra.
Če plačaš v osmih dneh, le polovico tega. Po pripovedovanju vodje lovišča s posebnim namenom Pohorje Iztoka Cojzerja se kršitelji policistom samo smejejo. Znane so zgodbe o motoristih, ki ob prvi izrečeni globi ponujajo še nadaljnjih dvajset evrov z besedami "ti kar zdaj plačam, da me ne boš čez eno uro spet ustavljal". Cojzer je zgrožen. "Motorjev in pozimi sani je vsako leto več. To zelo slabo vpliva na razmnoževalni cikel in preživetje živali. Mi pa nimamo nikakršnega vpliva razen tega, da prijavljamo policiji in inšpekciji. Poleg naših, ki so v večini, opažamo tudi 'goste' iz Avstrije. Tam imajo namreč to zelo dobro urejeno in nikomur niti na pamet ne pade, da bi se spuščal v konflikte. Poleg visoke globe mu lahko zaplenijo tudi vozilo. No, zato raje pridejo k nam in se tu zdivjajo," je povedal Cojzer.
Kmetje poročajo tudi o gospodarski škodi, ki jim jo povzročajo motorizirani obiskovalci. Damir Šmid z ekološke kmetije Rebernik iz Lovrenca na Pohorju pravi, da motoristov ne ustavijo niti travniki in polja. Največ škode pa mu naredijo na gozdnih vlakah, ki mu jih razkopljejo in mu s tem uničijo odtočne kanale. "Ne morem vsak dan preverjati, če so dražniki uničeni. Če pa pride naliv in dražnikov ni, mi vlako odnese voda in nastane škoda. Kljub temu je največji problem hrup. Ta vznemirja divjad in živali niso več skoncentrirane v gozdu, ampak silijo na polja, kjer spet nastaja škoda," pojasnjuje Šmid.
Po vsem Pohorju, od Maribora do Slovenj Gradca, so vidne sledi motorjev za motokros," zatrjuje Darko Lorenčič. Kmetje tarnajo, ker jim uničujejo gozdne vlake, divjad pa prepodijo na polja. (Darko Lorenčič)
Poklical je že tudi policijo. "Se mi zdi, da skoraj nima smisla klicati, preden pridejo iz Ruš, traja pol ure in je motorist v tem času že na Pesku. Pravijo nam, naj jih fotografiramo, a vsi so v čeladah in kombinezonih, težko jih identificirajo." Tudi Lorenčič se strinja s Šmidom, da policija ni učinkovita, kar pa se jima sploh ne zdi čudno glede na pooblastila, opremo in organiziranost. A Lorenčič pravi, da bi morali ljudje še naprej prijavljati kršitelje. "Poglejte, policija dobi na leto približno petsto prijav. Večina ljudi pa sploh ne pokliče, ker se jim ne zdi vredno. Ne bodimo pasivni. Vsi, ki jih opazijo, bi morali poklicati. Potem bi policija dobila nekaj deset tisoč prijav letno, in ko bi gledali statistiko, bi morali nekaj ukreniti," je prepričan Lorenčič. Vsi sogovorniki so bili mnenja, da se bo naraščajoči trend divjanja po gozdovih ustavil le ob povečanju glob in hkratnem učinkovitem nadzoru, ki ga zdaj skorajda ni.
Jurij Berložnik