Igor Zlodej: Poletna sezona se bliža oz. je že v polnem razmahu. Nekoliko jo zavirajo le razmere v najvišjih gorah, kjer so ponekod še obširna snežišča, ki ...
... predvsem tistim nevajenim hoje po snegu povzročajo težave. V zadnjih dneh se je tako zgodilo kar nekaj gorskih nesreč s smrtnim izidom, za katere vseh vzrokov ne vemo, oz. jih ni bilo mogoče detaljno ugotoviti. Lahko pa te vzroke na podlagi analiz in izkušenj predvidimo. Da se bi izognili takim nesrečam, je prav, da vsaj v osnovi poznamo vzroke.
Zdrs in posledično padec sta precej širok pojem. Poznavanje vzrokov, načinov zdrsa in padca, ki mu običajno sledi, ter posledic, ki pri tem nastanejo, pa nam lahko pomagajo pri tem, da se temo poskušamo izogniti, tako, da do zdrsa in padca sploh ne pride.
V osnovi bi lahko zdrs razdelli na:
- zdrs brez posledice
- zdrs s posledico
in glede na kraj zdrsa na:
- zdrs na planinski ali zavarovani poti
- zdrs na brezpotju in v steni.
Pri zdrsu brez posledice se praviloma ne poškodujemo oz. včasih le lažje, hujših posledic ni in brez težav lahko nadaljujemo pot, nezgoda ni evidentirana. Pri zdrsu s posledico se telesno poškodujemo, lahko nastopi tudi smrt. Potrebna je intervencija GRS, nesreča se evidentira.
V obeh primerih so vzroki za zdrs in posledice zelo različni. Kot pogost razlog za zdrs pa se običjano navaja neprimerna obutev, kar pa, kot bomo videli v nadaljevanju, v celoti ne drži. Drugi vzroki so še, nepravilna obremenitev noge, nepravilno narejen korak, nenaden sunek vetra, spotik, trenutna slabost, dekoncentracija, neuporaba derez in cepina kjer je to potrebno, objestnost, dričanje po snežiščih in podobno.
V gorah se za primerno obutev šteje visok planinski čevelj, ki tesno objema gleženj in ima grobo rezan podplat (vibram guma). Najpogosteje pride do zdrsa zaradi neprimerne obutve (športni copati, druga neprimerna obutev). Seveda pa nam lahko zdrsne tudi v visokih čevljiv z močno obrabljeno gumo na podplatih, kot tudi z povsem primernimi čevlji oz. gumo na podplatih, ki pa na različnih terenih različno prijemlje. Glede na teren, lahko zdrse delimo še na:
- zdrs na gruščnati in z drobirjem posuti planinski poti,
- zdrs na z drobirjem in gruščem posutih skalah,
- zdrs na mokrih, kot tudi suhih strmih travah,
- zdrs na vlažni in mastni zemlji,
- zdrs na listju in iglicah,
- zdrs na melišču,
- zdrs na naloženih ploščatih skalah,
- zdrs na veji ali korenini,
- zdrs na mokri ali tudi suhi gladki skali,
- zdrs na podrtem deblu,
- zdrs na pomrznjeni zemlji, travi ali melišču,
- zdrs na ledu,
- zdrs na mehkem ali trdem snegu in
- zdrs zaradi snežne cokle.
Kot lahko vidimo iz naštetega lahko zdrsnemo kjerkoli in kadarkoli. Da se bi zdrsu izognili, uporabimo ustrezno obutev, ter pozimi in na snežiščih tudi opremo (dereze, cepin, čelada). Vedno stopamo pazljivo in z odločnim korakom, ter ob polni koncentraciji. Slednje še posebej velja pri sestopih, saj smo takrat običajno že utrujeni, včasih tudi naveličani celodnevne hoje. Na planinsko pot oz. v gore se odpravimo v lepem vremenu, kot tudi ves čas na poti spremljamo vreme. Naj nas z vrhov in grebenov ne preganja bližajoča se nevihta, kajti takrat se nam lahko hitro primeri zdrs in padec, ki se bo lahko usodno končal. Izberimo izkušnjam in opremi primerno pot, izogibajmo se oviram na poti, uporabljamo opremo, kot so pohodne palice, naj nam ne bo odveč v nahrbtnik spraviti še dereze, cepin, če vemo, da so na poti še snežišča in na glavo povezniti čelado, ki naj bo ustrezno pritrjena, ker opletajoča, kar se pogosto vidi na nekaterih glavah, nam ne bo prav nič pomagala.
Zavedajmo se, da smo na vrhu gore šele na pol poti in le, ko se zdravi vrnemo v dolino bomo lahko razmišljali v naslednji turi, ki nam bo v lep spomin.
Igor Zlodej,
Društvo GRS Bovec