Anže Čokl: ... Škrnatarica - Dovški križ na najkrajši dan v letu
Moštvo nedeljskega Freeapproved izleta je sestavljalo 8 slokih mož in 1 dolgonoga gospodična: Arne, Bor, Dule, Duško, Džani, Rok, Marko, Marija in jaz.
Začenši v Vratih nas je pot čez Gulce vodila v smeri Kukove špice, kjer so bile že sledi predhodnikov. Na soncu v kotanji naredimo nekaj minutni premor za sendviče, čokolado, fotografiranje, pregled rasti delnic in naložb ter oblačenje dodatnih slojev oblačil, saj nam je pod kombinežo že vlekel nadležni SZ veter, ki je bil oni dan vlekel v visokogorju.
Vzhodna grapa v Škrnatarici je kljub majhnim količinam snega dovolj pobeljena za varno napredovanje. Noben skalni skok ni razkrit, le takoj na vstopni ožini nekaj previdnosti ni odveč.
Kot da bi ne hodili tam gori na najkrajši dan v letu, smo se prav ležerno povzpeli še čez plezalni skok in se nadihali svežega zraka na samem vrhu Škrnatarice z veličastnimi pogledi proti Amfiteatru.
Na grebenu smo se poslovili od Arneta, ki je moral zaradi neodložljivih obveznosti nazaj v Ljubljano. Nadaljevali smo po grebenu in kmalu spoznali bridkosti letošnjega decembra. Pomanjkanje snega se namreč kaže na vseh težjih prehodih. Če bi bila suha skala, bi se čez sprehodili, če bi bilo snega kot ga je sicer pozimi, bi se prav tako sprehodil ... Trenutne razmere z nekaj centimetri poprha prek gladkih skalnih plošč, pa so od nas terjale precej zbranosti in ponekod tudi mirnih živcev.
“Trenutne razmere z nekaj centimetri poprha prek gladkih skalnih plošč,
so od nas terjale precej zbranosti in ponekod tudi mirnih živcev.”
Nadaljevanje sledi [Vsa, objava je na anzecokl.com >