Delo, 25.01.07: Koledarske beležke – veliki koroški potres
Delo, četrtek, 25. januarja 2007
Koledar
25. januar
Na ozemlju današnje Slovenije je bilo doslej veliko potresov, ki so ostali zapisani tudi v zgodovinskih kronikah.
Eden najmočnejših v potresni zgodovini Evrope je bil veliki koroški potres, ki je 25. januarja 1348 prizadel Koroško in dobršen del Evrope.
Žarišče je bilo v bližini Beljaka – čeprav nekateri sodobni raziskovalci domnevajo, da bi lahko bilo tudi v Furlaniji –, sedem kilometrov pod zemeljsko površino, njegova moč pa je dosegla deset stopenj po današnji evropski lestvici. Z njim ni mogoče primerjati skoraj nobenega potresa v vsej srednjeevropski zgodovini. Zahteval je okrog 20 tisoč človeških življenj, po nekaterih podatkih celo 40 tisoč. Največ ljudi so pokopale pod seboj ruševine, mnogo pa jih je umrlo tudi pozneje v požarih in poplavah ter verjetno zaradi nalezljivih bolezni. Beljak je bil popolnoma porušen, veliko škode je nastalo še drugod na Koroškem in na Kranjskem. Tla so se stresla celo v Rimu, Neaplju, Firencah Strasbourgu, Lubecku in Krakovu.
Z južnega dela gore Dobrač se je v dolžini petih kilometrov sprožil plaz in zgrmel v Ziljsko dolino. Milijarda kubičnih metrov kamenja je zasula celo vrsto vasi. Posledice so bile še hujše zaradi številnih šibkejših popotresnih sunkov, ki so stresali Koroško še dve leti.
Potres je v kroniki opisal tudi opat Janez iz cistercijanskega samostana v Vetrinju: »Bilo je na praznik spreobrnitve apostola Pavla 25. januarja 1348, ko je vse dežele od Jadrana do Donave stresel močan potres. Njegova sila je najhuje prizadela Koroško in Kranjsko. Razdejanih je bilo šestindvajset mest, mnogo cerkva in nad štirideset gradov. Krasna bazilika v Ogleju je skoraj postala razvalina. Višek je razdejanje doseglo v Ziljski dolini. Dobrač se je razklal, silen plaz je zasul sedemnajst vasi. Nihče ne more presoditi, koliko ljudi je pod njim izgubilo življenje.«