Večer, 09.11.05 - Marjan Toš: Ob jubileju je v lenarški knjižnici na ogled zanimiva razstava
NARAVA, GORE IN LJUDJE
Varstvo narave, izletništvo in gorsko pohodništvo
30 let Planinskega društva Lenart
Ob jubileju je v lenarški knjižnici zanimiva razstava o zgodovini planinskih zemljevidov
Lani je minilo 30 let od ustanovitve Planinskega društva (PD) Lenart. Planinstvo je v središču Slovenskih goric sicer veliko starejše, saj so bili nekateri slovenskogoričani člani Dravske podružnice Slovenskega planinskega društva v Rušah že leta 1902. Intenzivne priprave na ustanovitev društva so se začele leta 1974, ko je bil na pobudo Antona Šebarta ustanovljen iniciativni odbor, ki ga je vodila predsednica Elizabeta Senekovič. Iniciativni odbor je pod njenim vodstvom pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki je bil 26. decembra 1974 v občinski sejni dvorani v Lenartu. Udeležilo se ga je 56 članov in predstavnik Planinske zveze Slovenije prof. Tine Orel. Sprejeli so društvena pravila in program dela ter izvolili nove organe društva. S tem se je začel organizirani razvoj planinstva v takratni občini Lenart, kar je pomembno prispevalo tudi k razvoju planinstva na širšem območju Slovenskih goric. Ustanovitelji PD Lenart so bili Anton Šebart, Elizabeta Senekovič, Herman Fras, Kamilo Kirbiš, Janez Zorko, Anton Kurnik, Janko Ferlinc, Bojan Firbas, Slavko Kramberger in Rozina Knuplež.
Glavna dejavnost društva je bila in ostala vse do danes izletništvo in gorsko pohodništvo. Lenarški planinci so se vedno aktivno ukvarjali tudi z naravovarstvenimi vprašanji, ekologijo ter s turistično promocijo naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenskih goric. Pridružili so se Pomurskemu meddruštvenemu odboru planinskih društev in ob petletnici delovanja leta 1979 izdali knjižico s kratkim opisom turističnih značilnosti domačih krajev. Že leta 1976 so podaljšali Pomursko pot v osrednje Slovenske gorice (ApačeSv. AnaLenart-Strma goraVoličina- ZavrhSv. Trojica-OsekSv. Trije kralji-Ločki Vrh- Negova-Cerkvenjak-Sveti Jurij ob Ščavnici) in skupaj s pomurskimi planinci organizirali več odmevnih prireditev in srečanj. Že leta 1978 so na primer na Ločkem Vrhu pri Benediktu odkrili spominsko ploščo zaslužnemu planincu, učitelju, botaniku in publicistu Franu Kocbeku (1863-1930). Organizirali so priljubljene množične smučarske izlete na Roglo, prirejali številna predavanja s predstavitvami slovenskih gora in planinskih poti, društvene izlete in pohode v gore, dobro sodelujejo z osnovnimi šolami in drugimi društvi. Imajo več kot sto članov, v svojih vrstah pa so imeli tudi veliko znanih planincev. Še posebej radi se spomnijo na Tadeja Goloba, ki je bil tudi na najvišjem vrhu sveta Mont Everestu. Na tridesetletno razvejeno bogato zgodovino so lenarški planinci izjemno ponosni in tudi zadnja leta dosegajo številne uspehe. Njihova velika zasluga je, da se je ohranil in razširil tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh, uspešno pa izvajajo tudi druge programske naloge. Planince povezujeta iskreno tovarištvo in skrb za naravo, ki jo znajo še kako ceniti in spoštovati. Posebno skrb nenehno namenjajo strokovnemu izobraževanju in usposabljanju.
Ob visokem jubileju so v lenarški knjižnici odprli nadvse zanimivo razstavo o zgodovini planinskih zemljevidov. Predstavili so bogato zgodovino razvoja planinskih zemljevidov v Sloveniji z večino originalnih primerkov iz zasebne zbirke avtorja razstave Janeza Ferlinca (ki je tudi avtor obsežnega kataloga). Prav tako so bile na ogled kakovostne fotokopije starih zemljevidov iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, iz starejših letnikov Planinskega Vestnika in iz planinskih vodnikov iz Univerzitetne knjižnice Maribor. Razstavljenih je tudi nekaj sočasnih turističnih, topografskih in šolskih kart Slovenskih goric in Pohorja, ki jih planinci tudi uporabljajo za načrtovanje izletov. Skupno je bilo na razstavi na ogled 110 predmetov, od tega 84 zemljevidov, šest slik, deset portretov pomembnih kartografov, 12 kompasov, merilnik razdalj na kartah in osem knjig ter prospektov. Razstave planinskih zemljevidov so zelo redke, po vsej verjetnosti je bila zadnja kartografska razstava s planinskimi zemljevidi davnega leta 1934 na velesejmu v Ljubljani, pripravil jo je Oskar Delkin. Zato je bila lenarška toliko bolj zanimiva in so jo posvetili tudi nekaterim letošnjim vseslovenskim planinskim jubilejem, in to poleg 30-letnice domačega PD Lenart še 110. obletnici izida prvega slovenskega planinskega vodnika, 110-letnici Planinskega Vestnika in 110-letnici Aljaževega stolpa na Triglavu. Ob jubileju so lenarški planinci izdali tudi krajši zgodovinski pregled delovanja društva, ki sta ga uredila Franc Meke in Janez Ferlinc.
Marjan Toš