Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Alpski lovec in njegova varnost

Revija Lovec - Davo Karničar: Zakonsko moralno-etično in družbotvorno je biti lovec zelo zapletena in odgovorna naloga.

Zelo radi se ponašamo z naravnimi lepotami, ki so nam zaupane v varstvo. Raznolikost naše domovine in njene naravne posebnosti v naših loviščih in lovskoupravljavskih območjih pa pogojujejo tudi prilagojene in varne načine gibanja v naravnem okolju.
Rad bi nevsiljivo in dobronamerno opozoril na del veščin, torej potrebnih praktičnih znanj, ki bi jih slovenski lovci morda lahko bolje obvladovali, predvsem v prid svoje večje varnosti in predvsem za kakovostnejše opravljanje zaupanih nam nalog.
Zakonsko moralno-etično in družbotvorno je biti lovec zelo zapletena in odgovorna naloga.
Kdor se želi bolje seznaniti z našimi prizadevanji in našo osnovno usmeritvijo, bo najprej pogledal vsebine našega izobraževanja: začetnega, torej izpolnjevanja vseh predpisanih pogojev in predznanj, ki jih mora imeti (pokazati) vsak posameznik ob vstopu v lovsko družbo, in nato tudi nadaljevalnega izobraževanja, torej tistega, ki je prepuščen povsem hotenju, volji in zavesti posameznika, ki ima željo, da bi spoznal še nova znanja oziroma poglobil dotedanje lastno znanje na določenih področjih naše dejavnosti. In za tako dodatno izobraževanje, tudi v smeri varnega gibanja v gorskem svetu in nudenju prve pomoči, bi si moralo prizadevati več mlajših lovcev.
Torej obseg znanja in veščin, ki jih moramo obvladovati pri gorskem lovu, je zaenkrat povsem odvisen od splošnega posameznikovega znanja in zavedanja o tovrstnih veščinah in prvi pomoči, kako se orientirati v naravi, česa ne smemo spregledati, kaj moramo znati obvladovati, ko se podamo na gorski lov v razgibano alpsko pokrajino, saj je takšen kar zavidljiv odstotek površine naših lovišč.
Postopkov prve pomoči tovarišu ali sebi se večina naših stanovskih kolegov spominja le s tečaja, ko so opravljali vozniški izpit. Zatorej, če sem zelo hiter z oceno, nikoli niso dobili pravih informacij, kako ukrepati ob poškodbah in potem, ko se zgodijo v neurbanem območju. Preveč je potencialnih situacij, ki jih kot laik v medicinski stroki lahko predvidim ob obiskovanju lovišča, da bi jih skušal našteti na tem mestu. Gotovo pa bi nekaj namenskega in strnjenega znanja lahko v primerni obliki ponudili naši lovski tovariši - zdravniki. Temeljna je oskrba poškodb, kot so zlomi, ureznine, zvini, udarnine, pa do takšnih postopkov, kot so reakcije ob šokih, podhladitvah, prestrelninah ali ob potrebi oživljanja. Veliko bomo storili že, če bo sestavni del vsebine nahrbtnika slehernega lovca tudi priročen komplet prve pomoči z nekaj obliži, gazami, povoji, trikotnimi rutami, folijo in če bomo vnaprej dobro poučeni o postopkih iskanja prve pomoči. Bojazen pred nepoznavanjem terena na območju, še zlasti kadar je narava v bujni zarasti, če je po tleh suho listje, kadar pade prvi sneg, ki zakrije znane oblike, marsikoga odvrne od doživljajsko bogatejšega lova na zalaz. Ob temeljnem znanju določanja strani neba, branja natančnejših zemljevidov, morda uporabe katere od naprav, ki nam v digitalni obliki s pomočjo satelitov sporočajo naš položaj ali vsaj oddaljenost in smer od našega izhodišča ter točko, ki bi jo radi dosegli, bi bilo vsaj nekoliko manj gneče in negodovanja ob nekaterih prežah. V šali rečeno: dobro orientiran lovec se manjkrat opravičuje, saj z zamujanjem le izjemoma razjezi partnerja.
Ob pripravi na lov, največkrat le izkustveno, glede na letni čas in razmere, pomislimo tudi na našo opremo; na primernost naših oblačil, obuvala, na tehnične pripomočke za varnejšo hojo ali zanesljivejši prenos in spravilo uplenjene divjadi. Le redko pa v alpskih loviščih ponudimo informacije o varni hoji v gorah.
Za učinkovitejše zavedanje tovrstne problematike rad izpostavim obdobje opazovanja in lova v času jelenjega ruka ter ob gamsjem prsku.
Zalezovanje nas lahko vedno znova in znova preseneti ob še tako dobro načrtovani smeri našega gibanja. Smer vetra se obrne, živali se iz katerega koli vzroka premaknejo za naslednjo vidno oviro, ob jutranjem svitu spregledamo mokra ali že kar poledenela in spolzka tla, ovira nas napačno nošena puška. Tudi lovska palica je ob napačni uporabi lahko bolj ovira kot učinkovit lovski pripomoček …
Oboje – priprava na turo in lov – je zahtevnejše od proste hoje po brezpotju, kjer imamo namen le opazovati in nam pomeni le vajo za telo.
Ker mi je gibanje in bivanje v alpski pokrajini dokaj blizu, vem, kako nas lahko ogrozi napačno ravnanje. Le ob sistematično ponujenem znanju hoje po romantično divji alpski krajini bi marsikdo lahko hodil varneje in doživel več … Kako ironično; prav ljudje, ki so znali zalesti divjad visoko v gorah, na nedostopnih previsih, so bili tudi glavni vir terenskih informacij raziskovalnim planincem pred sto leti in več!
Na nas lovcih je, da organiziramo tečaje in poskrbimo za varnejše gibanje lovcev, ki se podajajo na alpski lov. Še posebno je to pomembno za gorske vodnike tujih lovskih gostov.
A le z željo se ne smemo zadovoljiti. Za mnoge, še posebno starejše lovce, je zahtevnejša oblikovanost pobočij dokajšnja »ovira«, da bi uplenili trofejnega gamsa prskača. Čeprav mnogim od njih pomeni lepota naravepriložnost globljega doživljanja dogodkov v njej in tudi velik užitek!
Morda se zdi moja trditev nekoliko nostalgična, toda alpski lovec je vedno veljal za moža trdnega zdravja, z izjemnimi telesnimi sposobnostmi, čustveno uravnovešeno osebo z notranjo pravičnostjo in tudi z več moralnimi vrednotami.

Davo Karničar

Revija Lovec; januar 2010




 


Petra Karničar ob uplenjeni kozici,
ki jo je uplenila nad 2000 m na
Zgornjih Ravnah (KS Alpe).
Foto: Davo Karničar



Revija Lovec s to številko praznuje
okroglih sto let izhajanja.
Čestitamo!
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Lovec novosti

10 komentarjev na članku "Alpski lovec in njegova varnost"

Ivan Pepelnjak,

Morda bi enkrat končno nekdo v takšnih debatah rekel bobu bob.

Dejstvo je, da so v preteklosti zaradi potreb kmetov pobili veliko večino naravnih plenilcev (volkovi/medvedi/risi). Ti plenilci so (zaradi lastne lenobe :) lovili predvsem stare in bolne živali in tako skrbeli tudi za zdravje divjadi in omejevanje njenega števila, divjad, ki jim je ušla, pa je bila tudi zaradi tega precej bolj "fit" kot tisto, kar se danes sprehaja po gozdu.

Danes plenilcev ni več, zato je divjadi preveč. Vsakemu, ki živi na vasi v bližini gozda, je to jasno. Tisti, ki rabite bolj "znanstveno" utemeljitev, si poiščite podatke o tem, kako so v Yellowstoneskem narodnem parku jeleni uničevali mlada drevesa dokler niso vanj spet pripeljali volkov.

Pred leti so za višek "poskrbeli" divji lovci in spuščeni psi, danes prvih ni več, druge pa lovci pobijajo, če jih dobijo v gozdu. In če divjadi ne bodo pobili lovci, je bo še več ... in še bolj bolna bo, ne glede na mnenje in visoke etične pomisleke salonskih borcev za pravice živali.

No, tudi lovci niso "nedolžni". Namesto da bi redčili divjad in skrbeli za njeno zdravje (kar bi bila njihova dolžnost, glede na to, da so njihovi predhodniki pospravili plenilce), je večinoma dosti bolj zabavno zalezovati kapitalne primerke (ki bi jih prav zaradi njihovega zdravja morali pustiti pri miru).

Preden me kdo obtoži brezsrčnosti: seveda tudi jaz rad gledam srnico, ki se pase na travniku pred mojo hišo. Seveda ne odobravam spuščenih podivjanih psov. Toda: naravno ravnovesje smo porušili in zdaj moramo poskrbeti za sanacijo posledic, drugače se bo stanje le še slabšalo.


Ivan Pepelnjak,

@Igor: sem kar slutil, da bomo končali pri Ekarju :))


Igor Zlodej,

Tudi sam sem mnenja, da je Davo želel opozoriti na varno gibanje lovcev v visokogorju, kar je vsekakor pohvalno, saj se gorski reševalci letno srečujemo tudi z nesrečami lovcev tako domačih kot tujih. Kar nekaj smrtnih primerov smo zabeležili pred leti, ko je lovcu nevajenemu hoje v gorah, kot tudi zelo izkušenemu domačemu lovcu zdrsnilo na lovskem brezpotju oz. celo na lovski stezi. Navedem lahko smrtni primer nemškega lovca izpred okoli 20 let nad vasjo Soča pod Kaludrom, smrtni primer italijanskega lovca pod Jerebico, smrtni primer domačega lovca nad Bavšico in lani gorsko nesrečo z hudimi telesnimi poškodbami Finskega lovca V koncu nad Loško Koritnico, bilo pa je še kar nekaj nesreč lovcev z bolj srečnim koncem. O lovu imam sicer svoje mnenje, najraje pa te lepe gorske živalce ujamem v fotografski objektiv. Mogoče bi ne bilo slabo o varnem lovu v visokogorju poučiti tudi lovce, ki na lov vodijo svoje goste, bodisi v navezi med GRZS in LZS ali v navezi med DGRS in LD. Med lovci so tudi planinci in gorski reševalci, kar sicer ne gre šteti kot slabo, me pa pri tem moti to, da nekatere moti Petra Karničar, nobenega pa ne moti predsednik PZS, ki je menda tudi kar uspešen lovec.


Bruno Fras,

>>Zakonsko moralno-etično in družbotvorno je biti lovec zelo zapletena in odgovorna naloga. (Davo K.) << Da, zapleteno je! Zapleteno zato, ker je človek zapleteno bitje. Zakaj ima željo ubijati nedolžne živali? Zakaj sploh hoče ubijati? Zakaj se Petra K. smeji ob ubiti kozici na 2000 metrov višine (gl. sliko)? Zakaj sploh uživa ob tem? Kdo je posegel v ta visoki gorski svet - kozica ali Petra? To je predvsem svet živali, ki se za svoj obstoj bojujejo tam med skalami proti sovražniku; glavni sovražnik je nedvomno človek.

Lovce spoštujem le toliko in takrat, ko skrbijo za prehranjevanje živali, torej za življenje, ne pa za njihovo ubijanje.

Takih ljudi preprosto ne razumem. Koliko stoletij še bo moralo preteči, da bo človek resnično postal Človek in ne bo več "žival"?!

Bruno-Prlek


Bruno Fras,

Ja, težko je razumeti. Iz odgovora Dava Karničarja na moj komentar veje tudi stiska, kako opravičiti nemoralna početja nekaterih lovcev, ki ubijajo živali predvsem s ciljem zadovoljiti osebni užitek po ... saj vemo, po čem. Žal so med lovci tudi taki, ki se pred pohodom na lovsko (živalsko) območje tudi podkrepčajo z ustrezno močnejšo pijačo in potem pokajo domala kar počez ... Lovci naj predvsem naredijo red v svojih vrstah. Davo navaja, da smo si različni, verjetno misli tudi na lovce.

Uravnavanje ravnovesja v naravi ... A res? Le kaj je zakrivila nedolžna kozica tam visoko v skalah, da ji sodi vsemogočni sodnik človek? Nad čim je ponosna gospa Petra ob nemočni kozici, ki je bila 'uplenjena'. Ta svet je predvsem živalski svet in svet čudovite flore. Šele potem smo ljudje, a predvsem tisti, ki pustimo to floro in favno na miru.

Žival je torej bila uplenjena in ne ubita - kaj to pomeni? Da sta jo zakonca Karničar odpeljala na vrvici na svoj dom?

Po SSKJ-u pomeni upleniti divjad z orožjem ali pastjo priti do divjadi. In končna posledica je praviloma smrt uboge živali.

Človek - bodi vendar Človek!


Blaž Grapar,

Tudi v naši familiji so lovci pa bom vseeno... Dokler v lovstvu obstaja trofejni lov, se lovci samo skrivate za ohranjanjem narave. Dvomim tudi, da tujci prihajajo v slovenijo na lov zaradi ohranjanja narave.


Davo Karničar,

Težko reči, še težje razumeti, nemogoče v nekaj stavkih razložiti.Vsekakor smo različni, ker so bile okoliščine ob katerih smo odraščali in se oblikovali različne.

Kozica, ki je bila odvzeta skladno z gojitvenimi smernicami ni bila "ubita" temveč uplenjena.

Malo katera dejavnost v gorskem svetu je toliko skladna z ohranjanjem naravnega ravnovesja, kot aktivnosti lovcev. Mi ne potrebujemo žičniških naprav, ne velikih gorskih hotelov, ne pobarvanih poti, ne kričimo vsevprek, ne vodimo psov na "divjo jago", ne kopljemo zaščitenih rastlinskih vrst, ne odmetavamo odpadkov, ne potrebujemo jeklenic,umetnega zasneževanja si nismo izmislili, po gozdnih cestah ne iščemo adrenalinskih užitkov v vseh letnih časih...

Seveda pa se kot vsi uporabniki prostora na gorskih pobočjih, tudi lovci med seboj razlikujemo. Ta subjektivnost je povsem drugačna kot v vrstah planincev, smučarjev, gobarjev, nabiralcev zelišč....( lovske dejavnosti so precej natančno zakonsko opredeljene in nadzorovane)

Vsekakor pa so, upoštevajoč spoštljiv in hvaležen odnos do narave, ljudje ki so živeli z gorami, tam tudi preživeli.

Verjemite,premrzle so zime, da bi postali vegetarijanci.

Poizkusimo razumeti drug drugega, Srečno! Davo


Benjamin Ravnik,

Nasmejana fotografija ob usmrčeni gamsovki ne sodi nikamor.

Menim, da je le majhen korak med ubiti žival ali človeka.

Svet brez lovcev bi bil lepši.

Benjamin Ravnik


Bernard Štiglic,

Članek opisuje popolnoma drugo temo,kot pa komentarji.

Lov je vsekakor potreben,saj si drugače ni moč zamišljati urejanja populacije divjadi in zveri.To,da bi lov popolnoma opustili so zelo naivne sanje nekaterih "ljubiteljev"živali.

Kmetijstvo je na nekaterih področjih že zdaj ogroženo od prevelike poulacije divjadi,z opustitvijo lova bi situacija postala neznosna.


Heinrich Blagne,

Razumem, da so lovci menda kdaj pa kdaj potrebni.. Ljudje in divje živali (predvsem zveri) težko živimo v sožitju, si težko karkoli dopovemo itd. Vsak od nas ima svoj jezik, vsak svoj nagon, res je, lahko si škodujemo..

Tudi to vsekakor drži, da ljudje nesporno vsled zlorabe razuma s katerim smo v prednosti pred živalimi, delamo slednjim večjo škodo, kot pa obratno.

Hujši smo od živali. In ta izrek nam zagotovo ni in ne more biti v ponos.

Težko razumem oz, si predstavljam, zakaj vendar človek, če naj bi se imel za "človeškega", občuti takšno odkrito veselje in neprikrit ponos, ko "upleni" živo bitje, najsibo močno- nevarno, mogočno ali pa sebi nasproti popolnoma nemočno ??

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79779