Delo – Tomaž Jakofčič: Slovenec preplezal vseh 82 alpskih štiritisočakov
Delo, petek, 20. aprila 2007
ŠPORT
Alpinizem: Slovenec preplezal vseh 82 alpskih štiritisočakov
Alpski maraton Mihe Valiča: 82 x 4000 metrov
Ljubljana – Pozimi in v prvih pomladnih dneh, natančneje od 27. decembra 2006 do 7. aprila 2007, je slovenski alpinist in gorski vodnik Miha Valič preplezal vseh 82 alpskih štiritisočakov, kolikor jih je uvrščenih na uradni seznam evropske gorniške organizacije. Prvotnega projekta, da bi vse vrhove preplezal v 82 dneh, zaradi slabih vremenskih razmer ni uresničil, vseeno pa je dosežek veličasten. V prvih 82 dneh je osvojil 74 štiritisočakov, projekt pa dokončal v 102 dneh.
Zamisel preplezati vseh 82 štiritisočakov v Alpah v enem zamahu (po možnosti v 82 dneh) je že nekaj časa trn v peti evropskih alpinistov. Prvima je poleti uspelo angleškima plezalcema Martinu Moranu in Simonu Jenkinsu, ki sta s 75 vrhovi opravila v 52 dneh. Seznam se je čez nekaj let uradno razširil in poskusi so se nadaljevali v pomladnem času. Zelo blizu sta bila odlična francoska alpinista Philippe Magnin in legendarni Patrick Berhault. Slednji se je v drugi polovici projekta smrtno ponesrečil. Kasneje je bilo še nekaj slabših poskusov z okoli dvajsetimi vrhovi, vsi v pomladnem času. Miha je šel še korak dlje in se lotil podviga v zimskem času. To daje dosežku še veliko večjo vrednost. Pozimi se večina gora nad 4000 metri zavije v popolno samoto. Z zelo redkimi izjemami štiritisočaki ne doživijo niti enega samega zimskega obiska. Vse koče so zaprte, zato je potrebno nositi s seboj vso opremo za večdnevno bivanje. Poti do koč so zasute s snegom, zato je velja računati na težavno orientacijo, nevarnost plazov …
Zaradi povezovanja vrhov v čim krajšem času se je na večino vrhov povzpel po najlažjem, normalnem pristopu, ki pa je nemalokrat zahteval resno skalno ali ledno plezanje. Največje ovire so bile: prečenje Hudičevih špic, prečenje grebena Rochefort in Grandes Jorasses, grebensko prečenje skupine Mischabel, grebensko prečenje Schreckhorn–Lauteraarhorn in Brouillardski greben Mont Blanca, zaradi zimskih razmer in močnega vetra pa je bila tudi večina poleti lažjih štiritisočakov povsem resen zalogaj. Velik problem je bila tudi logistika podviga. Miha se je iz etape v etapo vozil sam s kombijem brez stalne spremljevalne ekipe. V dobrih treh mesecih se je pri njem zvrstilo petnajst soplezalcev, prijateljev, ki so pripomogli k uspešnosti projekta. Po časovnem vrstnem redu so mu delali družbo: Rok Blagus, Alenka Klemenčič, Blaž Grapar, Luka Kronegger, Boris Lorenčič, Gašper Rak, Tina Di Batista, Miha Lampreht, Matevž Kramer, Tadej Debevec, Vesna Nikšič, Miha Maček, Blaž Stres, Klemen Gričar in Tomaž Jakofčič. Za vremensko napoved je skoraj vsak dan skrbel Gregor Sluga.
Noben od posameznih vrhov ni predstavljal vrhunskega alpinističnega dejanja, celoten zalogaj 82 vrhov pa je nedvomno vrhunsko športno in pustolovsko dejanje, po zahtevnosti primerljivo z zahtevnimi odpravami v visoka gorstva. Miha je že med plezanjem na vrhove doživljal odobravanje tujih alpinističnih prijateljev, pri katerih je bival. Z uspešnim zaključkom je močno podaljšal nosove kar nekaj francoskim in italijanskim alpinistom, ki so sanjarili o zahtevnem projektu. Vsekakor gre za še eno veliko slovensko alpinistično zmago!
T. J.