Primorski dnevnik: Nedeljska tema o stoletnici zaključka tekme za južni tečaj.
V četrtek je poteklo točno sto let, odkar je človek prvič dosegel južni tečaj. Gledano iz take časovne oddaljenosti je zadeva prej kot raziskovalna in znanstvena, športna. Šlo je namreč za pravo tekmo med Angleži in Norvežani. Prvi so se je lotili z zvrhano mero ošabnosti, v prepričanju, da samo oni, kot pripadniki svetovne velesile, lahko osvojijo tak cilj. Skandinavci so stvar vzeli v roke z izrazito športnim duhom. In uspeli. Zmaga ni bila »po točkah«. Šlo je za krut »knock out«, ki se je za Britance končal tragično.
Južnih predelov treh oceanov niso oblegali kot severni Atlantik, kjer so že v začetku 16. stoletja iskali znameniti severozahodni prehod v Azijo. S plovbami predvsem Jamesa Cooka in še pred njim Abela Tasmana je bilo jasno, da na jugu poloble ni česa iskati. Ledene ploskve so preprečevale plovbo, prodiranje globlje in globlje pa je na koncu le razkrilo obstoj neznane celine, dolgo vidne le z očesom ali daljnogledom.
Presenetljivo so skrivnostno zaledenelo celino prvič zagledali iz ruske ladje. Odpravo dveh plovil okoli sveta je vodil Gottlieb Bellinghausen. Iz poveljniške »Mirnij« so obalo zagledali 26. januarja leta 1820, bila pa je oddaljena kakih dvajset milj. Naslednji korak je izvedel Anglež Ross, ki je v letih 1839 do 1843 vodil odpravo ladij »Erebus« in »Terror«. Ross je v dnevnik zapisal: »Gora visoka 12 tisoč čevljev, iz katere sta se dvigovala ogenj in dim v velikih količinah«. Še delujoči ognjenik je dobil ime po ladji Erebus, moderne meritve pa so mu prisodile 3784 metrov, 130 več kot so izmerili Angleži. 24. januarja 1895 so prvič stopili na kopno. Ladji »Antarctic« se je uspelo prebiti skozi razpoke v ledu. Iz nje so spustili manjši čoln, ki je dosegel dovolj trden led, da je človek lahko prišel na celino. Ladjo jo vodil Norvežan Kristensen, ki je na Novi Zelandiji na krov vzel tam živečega rojaka Carstena Borchgrevinka. V naslednjih letih sta si bila moža v laseh in zase terjalo absolutno prvo izkrcanje. Ker so na svetu odkrili skoraj vse, je postalo raziskovanje Antarktike stvar prestiža.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika