V Matici preplah zaradi zmanjšanja števila članov
Na občnem zboru PD Ljubljana-Matica ocenili delo v preteklem letu — Za Kredarico bodo prišle na vrsto tudi druge postojanke
LJUBLJANA — Planinci PD Ljubljana-Matica, ki je po številu članov in poslovno investicijski dejavnosti naj večje v Jugoslaviji, so na 91. občnem zboru ocenili delo v preteklem letu in sprejeli načrte za prihodnje.
Planinsko alpinistični sektor, ki obsega odseke alpinistov, markacistov, mladine, naravovarstvenikov ter izletniški, predavateljski, popotniški in propagandni odsek, je lani brez upoštevanja lastne udeležbe udeležencev porabil 200 milijonov din društvenih sredstev ali 80 odstotkov več kot prejšnje leto. Za vir financiranja imajo celotno pobrano članarino, ki ostane društvu, in namembne dotacije od zunaj.
Alpinisti so opravili 1064 plezalnih tur. Največji dosežek je bil vrh Manasluja v Himalaji, ki ga je skupaj s Stipetom Božičem maja 1984 dosegel član društva Viki Grošelj. Ta dosežek je pred občnim zborom s skioptičnimi slikami odlično oživel pred člani svojega društva. Markacisti so se lotili označevanja smeri za turne smučarje na območju postojank društva med Komno in Kredarico. Mladinci so v sekcijah skrbeli za pridobivanje in vzgojo mladih planincev, naravovarstveniki pa prispevali nov delež pri varovanju narave. Izletniški in predavateljski odsek, ki se v celoti samofinancirata, sta zaradi padanja življenjske ravni nekoliko zmanjšale število udeležencev, sočasno pa je bila osnovana popotniška dejavnost, ki je že v prvem letu pridobila prek 80 članov.
Planinsko-alpinistični odsek bo v letošnjem letu imel na razpolago 2.15 milijona din društvenih sredstev, za večje akcije, odprave in podobno pa bo iskal še dodatne vire.
Gospodarsko poslovni sektor upravlja pet postojank: Kočo pri Savici, Dom na Komni. Kočo pri Sedmerih triglavskih jezerih. Triglavski dom na Kredarici in Dom v Kamniški Bistrici in informativno prodajni servis v Ljubljani.
Lani je sektor dosegel 41,2 milijona skupnega prihodka, kar je napredek za 48 odstotkov. 7.8 milijonov čistega dohodka so razdelili na sklade, od tega za stalna obratna sredstva 3,14 milijonov din. 4 milijone pa na osnovna sredstva.
Investicijska dejavnost je v sedanjem petletnem obdobju dosegla izreden vzpon. Zlasti zaradi povečanja Triglavskega doma, v katerega bodo skupaj vložili 110 milijonov din. Kredarica pa je vseslovenski projekt, ki se v društvu vodi na ločenem računu. Za adaptacije in obnovo žičnice Savica-Komna so v letih 1983 in 1984 porabili 4.5 milijona izključno lastnih sredstev. To je velik uspeh, saj je treba upoštevati, da inflacija prehiteva realizacijo in zahteva stalno povečevanje lastnih obratnih sredstev. Društvo ne uporablja kratkoročnih kreditov.
Po sklenitvi del na Kredarici z odkritjem spominske plošče na »Dan Triglavskega doma« 15. septembra letos bo društvo postopoma urejevalo in povečevalo tudi druge postojanke. Za Kredarico bo na vrsti Koča pri Sedmerih triglavskih jezerih, kjer načrtujejo povečanje zmogljivosti za 90 ležišč. Letos načrtujejo gradnjo do prve plošče v vrednosti 6 milijonov din, skupaj z adaptacijskimi deli pa bodo naložbe znašale 12.3 milijona. Od tega bo dalo društvo 8,14 milijona lastnih sredstev, računa pa tudi na dotacijo PZS (iz DD in PVP) 2 milijona, medtem ko naj bi zbrali drugo od pokrovitelja in drugih interesentov. To bo težka in zahtevna naloga. Do te postojanke bi naj društvo že letos uredilo mehaniziran transport s podaljšanjem tovorne žičnice s Komne, kar pa bo verjetno v pričetku gradnje pri Sedmerih triglavskih jezerih težko izvedljivo.
Ob velikih dosežkih pa je občni zbor dvignil preplah zaradi padca članstva od 8.200 na 7.400 v enem letu. Razlog je visoka članarina, ki v PD Ljubljana-Matica znaša 375 din na člana in padec kupne moči prebivalstva. Osip zahteva rešitev, s katero se bo morala ukvarjati PZS. Društvo bo z bogatitvijo dejavnosti prispevalo svoj delež za ponoven dvig članstva.
Za uresničitev tega in drugih sklepov bo skrbel novo izvoljeni upravni odbor s predsednikom Gregorjem Klančnikom in člani upravnega odbora, ki so: dr. Boris Kobal, Mitja Lavrič, Ante Mahkota. Saša Marinčič, Jurij Mušič, Marjan Novak. Joža Potokar, Jože Rovan, Stane Vernik, Gojko Zupan in Janez Urbas.
50 let prvega hrvaškega AO
Čeprav so posamezni člani HPD (Hrvaško planinsko društvo) Že zgodaj začeli zahajati tudi v visoke gore, se plezanje v stenah dolgo ni uveljavilo. V »Vijencu« 1912 je sicer mogoče prebrati, da so trije člani HPD »privezani užetom jedan za drugoga plazili od stijene do stijenc i nakon višesatnog penjanja doplazili na vrh Kleka«. Toda šele leto 1926, ko je Zvonimir Badovinac (1905 -1977, gozdarski inženir) preplezal v steni Kleka smer, ki je danes imenovana Cepinaška, je mogoče označiti kot začetek hrvaškega aplinizma.
Tudi potem so plezali samo posamezniki vse do leta 1935, ko so ustanovili alpinistično sekcijo HPD. Ohranjen je originalni dokument ustanovnega sestanka. Bilo je 3. aprila, prisotnih je bilo 22 članov, sestanek je vodil Mirko Cubelič in sprejeli so seveda tudi pravila. Za potrditev aktivnosti pa so imeli različne predloge: dve poletni turi nad višino 2200 m in eno zimsko prek 2000 m, dve poletni nad 2000 m in ena zimska nad 1500 m ter tri poletne in ena zimska. Obveljal je prvi predlog (13:10), za zimske ture pa naj bi štele tiste, ki bi bile opravljene med 1. decembrom in zadnjim aprilom.
V vodstvu odseka je bilo več znanih imen hrvaškega alpinizma: Mirko Čubelič, Slavko Brezovečki itd. Deloval je devet let in že naslednje leto je organiziral alpinistično šolo s 50 obiskovalci ter vaje na Okiču.
FRANCI SAVENC
Že rekordno število prijavljenih
Za jeseniški filmski festival so prejeli 150 filmov iz 58 klubov in 15 držav
JESENICE - Za XII. MFAF si prejeli že 150 prijav filmov iz 58 klubov 15 držav. Te številke vsekakor obetajo, da bo letošnji mednarodni festival amaterskih filmov v vseh pogledih rekorden. Poznavalci razmer trdijo, da bo ob koncu verjetno okoli 70 držav in tej primerne tudi druge številke.
In kako je s planinskimi filmi? Za sedaj so dobili prijavo sedmih filmov Po enega iz Finske in Italije, kino klub Maribor in fotokino klub Mavrica Radomlje sta prijavila po enega, kino klub Zagreb pa dva. Številka je ž rekordna, vendarle je v Sloveniji menda še nekaj kandidatov, ki pa kakor kaže, čakajo na zadnje dni (rok poteče 8. aprila). Preseneča bolj dejstvo, da menda za sedaj ni nobenega odziva med alpinisti. Da bi se bali konkurence najbrž ni edini vzrok, čeprav je tudi res, da organizirane (in strokovne pomoči na tem področju doslej niso bili deležni.
Amaterski filmi s planinsko tematiko se na festivalih filmske skupin ODEON (64270 JESENICE, pp 4( pojavljajo že od vsega začetka, to j odleta 1968. Planinska zveza Slovenije pa podeljuje priznanja najboljši) (plaketo Triglav) od II. MFAF dalje.
I. D.
OD TOD IN TAM
Uspel zimski tečaj za MV
SREDNJA VAS - Tečaja na Uskovnici v organizaciji mladinske komisije PZS sc je udeležilo (od 36 prijavljenih) 9 tečajnic in 19 tečajnikov. Največ jih je bilo v 19. letu starosti, 13 je bilo učencev, 7 Študentov, 2 tehnika in 6 delavcev. Predelali so celoten program zimskega tečaja, dve temi iz vremenoslovja in spoznavanje gorstev. Opravili so tudi štiri ture.
Sprejeli so jih v Zvezo
CELOVEC — Slovensko planinsko društvo, ki letos slavi 85-letnico, je doseglo pomembno »zmago«. Sprejeli so jih v »Zvezo avstrijskih planinskih društev« (VAVQ Verband Alpiner Vereine Österreichs). S tem je tudi SPD Celovec postal enakovreden avstrijskim PD, člani bodo imeli enake ugodnosti itd.
Trdinov pokal
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto prireja 20. aprila tradicionalno orientacijsko tekmovanje za Trdinov pokal. Tekmovanje bo v okolici Smarjete (Start in cilj pred Osnovno šolo) pričelo pa se bo ob 9. uri.
Vse nared za »Atlas 85«
NOVI SAD - Zveza planinskih društev Novega Sada. oziroma njihova komisija za odprave je potrdila Laza ra Poparo za vodjo akcije Maroko 85. Sporočajo tudi, da bo odhod v Visoki Atlas 6. julija (in ne že maja), povratek pa 31. julija.
Neumorni J. Wala
VARŠAVA - Poljske odprave, ki so obiskovale Hindukuš v letih 1960—78, so opravile obsežno znanstveno raziskavo tega gorovja v osrednji Aziji. Najpomembnejši rezultat dela je knjiga dr. Ludwika Koszowskega z naslovom Relief in oblika visokih gorstev v suhem podnebnem publikacijo je s šestdesetimi zemljevidi diagrami in skicami opremil Jerzi Wala. Ta znani poljski poznavalec gora in kartograf iz Krakowa je sam izdelal in objavil tudi zemljevid Aconcague (1:50.000). Označil je tudi vse pristope in plezalne smeri.
Zbor delegatov MO PD Slovenije
LJUBLJANA - Načelnik mladinske komisije PZS Miro Vrhovec je sklical zbor delegatov MO PD Slovenije, ki bo 6. aprila ob 9. uri v Don sindikatov, Dalmatinova 4. Ljubljana
Manj članov tudi v PZJ
BEOGRAD - Predsedstvo Planinske zveze Jugoslavije je na zadnje sestanku ugotovilo, da je število članov, ki so v lanskem letu plačali članarino, za okoli 10.000 manjše kot v le 1983. Padec so ugotovili v BiH (34.179 na 31.340), Sloveniji (104.000. - 97.133), Srbiji (23.800 - 21.581 Vojvodini (6.673 — 6.591) in Kosovu (1.830— 1.310). Število članstva se je povečalo le v Hrvaški (s 33.148 36.315), kar je več kot vzpodbudno v letu ko slave 110-letnico organizirat ga dela in Makedoniji (s 11.500 na 11.800).
Pripravljajo vreče za bivak
Na seji mladinske komisije, ki bila v domu pod Kremžarjevim vrhom, so se domenili tudi. da bo poiskati izdelovalca za bivak. Obljubo so tudi izpolnili. Vreča bo za dve osebi, na eni strani se bo zapirala z vrvico in pritiskači, velika bo 210x140 cm, izdelana iz impregniranega poliamida rdeče barve, ki ga za izvoz izdeluje mariborska Svila. Okvirna cena je 5.000 din. Takoj je potrebno sporočiti število vreč in na račun PZS (MK — za bivak vreče) 50101-678,47046 nakazati ustrezen znesek. Naročilu je potrebno priložiti peti izvod virmana kot potrdilo o plačilu. Rok: 15. april.
XXII. Štuparjev memorial
Alpinisti PD Kamnik vabijo na tradicionalni veleslalom za Štuparjev memorial, ki bo 14. aprila na vesinah pod Kamniškim sedlom. Alpinistke bodo štartale ob 10. uri, za njimi planinke ob 10.30 pa alpinisti in na koncu še planinci. Razen tega bo tekmovanje tudi ekipno, toda le za alpinistke in alpiniste (pogoj je registracija za leto 1985). Prijave sprejemajo pismeno ali telefonično (AO Kamnik, 61240 Kamnik, Kidričeva 38, tel. 061- 831-345) do 12. aprila, mogoče pa se bo prijaviti tudi še v soboto do 17. ure na Kamniškem sedlu.
Zimska sezona v Karakorumu
ISLAMABAD — Mednarodni zbor, ki je bil lani, je postavil v ospredje tudi zimsko sezono. Nepal je bil prva država, ki je v Himalaji dovolila vzpone v zimski sezoni. Ministrstvo za kulturo in turizem Pakistana je že objavilo, da bodo tudi v Karakorumu nekaterim poskusno dovolili vzpone v sezoni 1985/86.
ALPINISTIČNE NOVICE
Plezalni vikend pod Gradiško Turo
VIPAVA — Člani AO Vipava so na zadnjem zboru primorskih alpinistov sklenili, da le pred prvomajskimi prazniki (oz. množičnim odhodom v Paklenico) organizirajo »plezalni vikend« v svojem plezalnem vrtcu.
Vse, ki bi se želeli preskusiti v dobro opremljenih vadbenih smereh (težave do VII), kjer so vsa težja mesta opremljena s svedrovci in je za plezanje potrebna le osnovna oprema brez klinov in kladiva, vabijo k sebi 13. in 14. aprila. Kolikor ne bo izrazito slabo vreme, bodo razmere že idealne za plezanje in za preskus pred poletno sezono. Dostop do sten je po asfaltirani cesti, ki vodi skozi vas Gradišče pri Vipavi. Tik pod stenami (2 km iz Vipave) je primeren prostor za šotore, mogoče pa bo prespati v spalnih vrečah) tudi na senu bližnje kmetije.
Držajev spominski turni smuk
Alpinistični odsek PD Rašica vabi 13. aprila na tradicionalni Držajev spominski smuk z Velikega Draškega vrha. Odhod avtobusa bo ob 4.30 izpred Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9), ustavil pa se bo še v Šiški, Šentvidu in Medvodah. Cena prevoza je 500 din, prijave pa sprejemajo na tel. (061) 52-769 in 559-023.
Nejčeva Pot že tretjič
Ko je leta 1981 prvič izšla knjiga Nejca Zaplotnika Pot, so si najbrž le redki predstavljali, da bo za naše razmere izredno visoka naklada 8000 izvodov kaj kmalu pošla. Toda žepno knjigo so kmalu pokupili in izšla je še druga, bolj luksuzna izdaja. Letos poleti pa bodo člani kluba »Svet knjige« za knjigo sezone 3. četrtletja naročili že tretjo izdajo. Pripravljajo jo v Cankarjevi založbi, njena naklada pa naj bi bila še večja kot prva. Za izdajo pa se zanimajo tudi v Srbiji in Avstriji.
Znak alpinistične šole
Že nekaj časa je čutiti potrebo po primernem znaku alpinistične šole. Planinska šola, prva stopnja v izobraževalnem (šolskem) procesu slovenske planinske organizacije, ga ima že dalj časa, vse druge pa so še brez enotne identifikacije. Tomo Jeseničnik, član AO Črna, je pripravil troje predlogov, komisija za alpinizem PZS pa pričakuje še nadaljnjih predlogov.
Lik plezalca v steni se je na razne načine pojavljal že mnogokje, toda že na prvi pogled pove (osnovno) aktivnost. Stiliziran Prusikov vozel sicer ni najpomembnejši, je pa eden osnovnih, ki jih mora poznati vsak alpinist.
Severna stena Triglava pa je zibelka našega alpinizma in njegov simbol. Kljub izrednemu napredku in razvoju plezalne tehnike ne predstavlja dosti manjšega problema kot v časih prvih plezalcev.
I. D.
Odhod v Nepal bo 25. maja
Organizatorji letošnjega izleta v Nepal, so sporočili, da bo odhod 25, maja iz Zagreba, povratek pa 29. junija. Garancijo za odhod je ponudila zagrebška odprava, ki jo bo vodil Darko Berljak. Če bo dovolj kandidatov (rok za prijavo poteče 10. aprila, informacije na PZS (tel. št. 061-312- 553), pa bo organiziran tudi treking: južni Peru, Čile, Bolivija, vzponi na vrhove do 6000 m, ogled arheoloških zanimivosti in jezera Titicaca.
Uresničili našo zamisel
O uspešnem vzponu kanadsko-poljske odprave na Čo Oju (8201 m) smo že poročali. Sedaj je znanih tudi že nekaj podrobnosti, predvsem pa, da so se na vrh povzpeli po »jugoslovanski smeri«, tam, koder so člani AO IMPOL poskušali lani. Sneženje in močan veter, ki je v zadnji zimski sezoni zavrl pot številnim odpravam, jih ni ustavilo. Po novi smeri v JV stebru sta se na vrh najprej povzpela Berbeka in Pawlikowski, za njima pa še Heinrich in Kukuczka. Bili so brez višinski nosačev in dodatnega kisika, Kukuczka pa je bivak na višini 7700 m (med sestopom) »plačal« z omrznjenimi prsti.
Alpinistična odprava ali izlet?
V prvi letošnji številki revije Naše planine, izdaja jo Planinska zveza Hrvaške, je njen urednik dr. Željko Poljak priobčil zanimiv članek, ki bo prav gotovo »dvignil precej prahu«. Kaj je treking, kaj odprava, za kaj velja združevati sredstva (iskati podporo združenega dela) in kaj naj financirajo zainteresiram? Z izmišljenim intervjujem, ki sledi temu članku, je (sicer nekoliko karikirano) jasno obsodil primere, kakršne tudi pri nas ne bi bilo treba iskati.
Prvi že v Paklenici
Čeprav stene v kanjonu Velike Paklenice tudi pozimi niso bile povsem osamljene, so večji obisk doživele šele konec marca. Poročil še nimamo, oglasila sta se le Srečo Rehberger in Nuša Romih. Kljub močnemu vetru in dokajšjemu mrazu sta opravila nekaj lepih vzponov. Med drugim sta ponovila (v enem dnevu) Slovensko, Diagonalko, Pips in Botanični vrt (prosto, eno mesto VII).
Slapovi nad Kokro
Robert Bauman in Luka Krisper sta 2. marca kljub dežju preplezala vse štiri slapove v Koritu. Rudi Lanc (vsi AO Kranj) in Ida Vidmar (AO Matica) pa sta istega dne preplezala Sinji slap.
Durmitor in kanjon Tare
Narodni park Durmitor (naslov: 84220 Žabjak) je izdal vodnik Durmitor in kanjon Tare znanega planinskega publicista Branislava Ceroviča. To je pravzaprav druga, razširjena izdaja (z opisi novih markiranih poti ter vsestranskim prikazom kanjona Tare) vodnika iz leta 1979. V prvem deluje 24 celostranskih barvnih fotografij (14x21 cm) in topografska karta v petih barvah ter merilu 1:25.000, v drugem (vsega je 192 strani) pa osem barvnih fotografij in karta 1:50.000 Vodnik je namenjen tako planincem kot kajakašem in seveda tudi tistim, ki se odločajo za izjemno doživetje - splavarjenje po kanjonu, cena je 80 din.
Aktivni člani PD Planja
LJUBLJANA - Poldrugo leto je tega, kar se je nekaj ljubiteljev planin odločilo, da ustanovijo planinsko društvo Planja. Večina je že bila včlanjenih v različnih PD in mnogi so tam tudi ostali, tako da so člani dveh društev. »Planja je nastala zaradi želje po boljšem delu in organizaciji. Za sedaj imamo le nekaj več kot 50 članov, a zgolj takšnih, ki so pripravljeni delati. Zato smo v kratkem času dosegli lepe uspehe. Lani smo bili na Kilimandžaru, od koder je Iztok Tomazin poletel z zmajem, letos januarja pa smo organizirali odpravo na Aconcaguo,« pravi predsednik društva Mišo Stanišič. Ob tem ne pozabi poudariti, da je osnovno vodilo društva, da imajo vsi njegovi člani pravico sodelovati na njihovih odpravah, bodisi kot alpinistih bodisi kot turisti. Za letos člani Planje pripravljajo v maju in juniju splavarjenje po Tari, kjer bodo organizirali svoj planinski tabor (to so v sodelovanju z Alpetourom ponujali na pravkar končanem sejmu Alpe-Adria in zbrali že več kot 250 prijav), avgusta bodo v Trenti pripravili planinski tabor, kamor bo prišla tudi skupina planincev iz Smedereva, članov PD Čelik, s katerim se je Planja pobratila. Julija pa bo pet njegovih članov (Mišo Stanišič, Ilija Gladek, Damjan Borštnar, Jože Cedilnik in Ivan Mikulin) sodelovalo pri odpravi PD Čelik na najvišji vrh Severne Amerike, McKinley Aljaski.
U. Š.
JAMARSKE NOVICE
Novih sto metrov na Snežniku
Rakovški jamarji, ki že več let sistematično raziskujejo jame na Snežniku, so se v zadnjem času usmerili predvsem v revir Okroglina v okolici Za treba. Tam so dokončno raziskali na prvi pogled malo pomembno brezno, ki je ob odkritju dobilo številko 4280. Brezno se začne z dvema vhodoma, ki se združita v jašek s premerom 20 m in globino 80 m. Tam se večino leta zadržuje sneg. Od tod se jama prevesi v nov jašek, ki ima snežno dno v globini 127 m. Do končne globine 136 m se lahko od tam spustimo po manjšem jašku, ki ga prav tako prekinja snežni zamašek. Sneg in led sta stalna pojava v večjih breznih na Snežniku in jamarjem povzročata precej nevšečnosti.
Javorniško-Snežniškem masivu je tako raziskanih že 7 brezen, globljih od 100 m. Najgloblje je Brezno pri Vogenci (214 m) v Javorniku. Sledijo 4 snežniške jame: Grda jama (192 m). Brezno v Kislem žlebu in Brezno pri Zg. Lenčajevi cesti (obe po 181 m) in brezno št. 4280 (136 m). Brezni Jama pod Volčjim vrhom (131 m) in Šemretovo brezno (124 m) ležita spet v Javorniku. V območju Ždrocel na Snežniku so Rakovčani našli še več brezen, globokih predvidoma okrog 100 m, vendar doslej še niso raziskana.
H. J., Š. F.
Jama v Sodolih
Člani DZRJ Ribnica so v preteklem letu raziskali več zanimivih jam v okolici Loškega potoka. Največja med njimi je Jama v Sodolih, ki leži nedaleč od ceste Loški potok-Trava. Jama se prične z 24 m globokim breznom z ozkim grlom. Na dnu se deli v dva rova razmeroma majhnih dimenzij. Dno obeh je zelo vegasto pa tudi rova precej ostro vijugata. To pomeni, da ju ni izoblikovala večja podzemska reka. Stene obeh rovov so delno zasigane, nadaljevanja pa so v vseh smereh zasuta. Jama je pomembna predvsem zato, ker tod doslej jam tega tipa še nismo poznali. To odmaknjeno, a jamarsko zanimivo ozemlje bo še deležno pozornosti ribniških jamarjev.
D. S.
Zbor koprskih jamarjev
Člani JD »Dimnice« so minuli konec tedna pregledali rezultate lanskoletnega dela in začrtali letošnje naloge. Na 15 ekskurzijah s skupno 90 udeleženci so raziskovali v 32 jamah na Divaškem krasu, Matarskem podolju in zgornji Rižanski dolini. V kataster jam ZS so oddali 12 zapisnikov terenskih ogledov z jamskimi načrti in 18 dopolnilnih zapisnikov. Ob dvajseti obletnici društva so izdelali pregled jamarskih odkritij v Matarskem podolju, ki je bil objavljen v glasilu Naše jame. Lanski program ni bil izpolnjen v celoti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in opreme. Zaradi tega so odpadle potapljaške raziskave v zaledju izvirov Rižane in je bil oviran potek pripravljalnega tečaja.
Letos bodo največ truda posvetili vzgoji mladih članov za samostojno delo, za kar sta zadolžena Jože Žumer in Samo Morel. Slednji bo tudi vodili društvo.
F. M.
Bilten ZSJ
Po skoraj petnajstletnem premoru je izšel Bilten Zveze speleologov Jugoslavije, ki ga je uredil Jasiminko Mulaomerovič iz Sarajeva. Odslej bo izhajal trikrat letno in naj bi bil vez med našimi jamarji. Vseboval bo naslednje rubrike: novice, forum, zbori in kongresi, akcije, delo organov ZSJ ter novosti v jamarski tehniki in organizaciji. V prvi številki je predstavljen simpozij »Človek in kras«, ki bo junija v Kupresu, poletna mednarodna jamarska odprava na Durmitor, zapisnika konference in seje predsedstva ZSJ ter naslovi jamarskih enot na Hrvaškem. Vse jugoslovanske jamarske enote prejemajo bilten brezplačno. Če ga še niso prejele, naj sporoče svoj naslov uredništvu. Obala V. Stepe 21, 71000 Sarajevo.
F. M.
Delo, 18. marec 1985