Prvič v Hoggar
Prva jugoslovanska alpinistična odprava odšla v pogorje Hoggar, v osrčju Sahare - V štirih tednih 5000 km
LJUBLJANA - Danes bo odpotovala prva jugoslovanska alpinistična odprava v pogorje Hoggar, ki leži prav v osrčju Sahare na jugu Alžirije. Odpravo organizira Akademsko planinsko društvo.
Na pot bo odšlo osem slovenskih alpinistov, vodja odprave pa je Fran Jeromen. Člani odprave so: Janez Gradišar (elektro-tehnik, 30 let), Drago Bole (študent gradbenišva, 25 let), Igor Herzog (študent strojništva, 23 let, Marko Zuccato (gradbeni tehnik, 26 let), Janez Rupar (ekonomist, 34 let), Marjan Osterman (študent kemije, 19 let), Rudi Rajar (inženir, 33 let), Fran Jeromen (inženir, 33 let).
Pogorje Hoggar je samo delno prvič raziskal geolog Kilian (1922). Leta 1935 sta ga raziskovali dvočlanska švicarska in petčlanska francoska odprava, v njej pa je bil tudi znameniti vodnik Frison-Roche. Pred vojno so Hoggar obiskale še nemška, švicarska in francoska odprava, ki so se povzpele na nekaj najbolj značilnih vrhov v centralnem področju Atokor. Po vojni so se v pogorju zvrstile številne francoske, italijanske in druge odprave, ki so osvojile veliko vrhov v centralnem delu in preplezale večino sten tudi po zelo težkih smereh. Do danes je ostalo neraziskanih še nekaj obrobnih področij, med njimi tudi Moydir severnem delu gorovja, ki ga namerava raziskati jugoslovanska odprava.
Odprava odhaja na pot v zimskem času, zato ker je poleti zaradi izredno visokih temperatur, nemogoče plezati, saj leži Hoggar skoraj v samem središču Sahare. Zimske temperature so dokaj ugodne, povprečna dnevna temperatura je okoli 16 stopinj, ponoči pa se živo srebro spusti včasih tudi do ničle. Padavin v tem delu Sahare skorajda ni, zato bo imela odprava največje težave prav z oskrbo vode.
Potovalni načrt odprave pa je takle s kombijem se bo peljala do Genove, nato s trajektom do mesta Tunis in potem preko Biskre, El Golea, In Salaha proti centru Hoggarja Tamanrassetu. Za nekaj dni se bodo naši alpinisti ustavili že kakih 300 km pred Tamanseretom, postavili tabor v predelu Mouydir. Ta del pogorja je sicer nekoliko nižji kot centralni del, vendar je po izjavi italijanske odprave iz leta 1972 zelo zanimiv in povsem neraziskan. Italijanska odprava se je namreč povzpela le na nekaj vrhov, ki so v bližini ceste, v oddaljenosti kakega dneva pa je opazila zanimivo, povsem nepoznano področje. Prav to področje bi si radi člani odprave v prvih dneh tudi ogledali, ga fotografirali in seveda opisali, opravili pa bi tudi nekaj prvenstvenih vzponov in pristopov.
Pot bodo potem potem nadaljevali do Tamanrasseta, od tam pa v področje Atakor, ki leži severno od omenjenega mesta in je alpinistično najzanimivejše v Hoggarju, je pa tudi najbolj raziskano in preplezano, predvsem zaradi bližine ceste, po kateri je se mogoč prevoz z avtomobilom. V severnem delu Atakorja bodo za pet do sedem dni postavili tabor in skušali ponoviti nekaj težjih smeri in tudi preplezati nekaj prvenstvenih. Prav v tem delu leži tudi najvišji vrh Hoggarja - Tahat - po nekaterih zemljevidih visok 2918 m, po drugih pa 3003 m. Stene so visoke do 400 m, nekatere so zelo "težke" in zato ni čudno, da srečamo v tem pogorju tudi najslavnejša imena alpinistov. V poštev pride predvsem umetno plezanje najvišjih stopenj, možne pa so tudi nekatere lažje smeri. Po рогоčilih vseh odprav je skala zelo dobra, zato nekateri imenujejo Hoggar tudi Saharski Dolomiti.
Od tu naj po eni inačici načrta skuša prevoziti pot od Atakorja do mesta Djanet, ki leži področju slikovitih kanjonоv, stolpov in prazgodovinskih jam z izrednimi slikarijami. Po dvo ali trodnevnem počitku bi potem preko In Amerinsa ter Hassi Messaouda prišli do obale. Če pa bo pot med Tamanrassetom in Djanetom, ki je zelo slaba, prehuda za vozilo odprave, se bodo alpinisti vrnili na obalo po isti poti, kot so prišli. Pot po Afriki naj bi bila dolga 5000 km.
Razen z raziskovanjem področja in z alpinizmom se bo odprava ukvarjala tudi s fotografiranjem, saj bodo posneli dva 25 minutna filma za ljubljansko TV, delno pa tudi s proučevanjem običajev ljudstev Tuaregov, ki živi v tem pogorju. To ljudstvo je berberskega izvora in je kljub poarabljenju obdržalo mnogo zanimivih starih navad, od katerih velja kot posebnost omeniti predvsem neke vrste matriarhat, ali pa plemensko razdelitev na plemiče, podložnike in celo sužnje. V področju Tassili n'Ajjer bo odprava poizkušala obiskati nekatere od prazgodovinskih jama izredno bogatimi slikami in gravurami. Razne arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo to področje naseljeno že 500.000 let pred našim štetjem.
Član odprave Radi Rajar bo kot član katedre za hidravliko in hidrologijo na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, obiskal tudi veliko oazo palm, kakih 60 km severno od Tougorta, kjer so selo zanimive namakalne naprave in posebne hidrometeorološke postaje, ki služijo raziskavam za evapotranspiracijo in vodno bilanco.
Odprava bo na poti približno štiri tedne, finančno pa so ji pomagali PZS, matično društvo APD in nekatere delovne organizacije. Večji del stroškov odprave pa bodo priskrbeli člani odprave kar sami, s predavanji, članki, reklamami in snemanjem filma.
U. Šoštarič
ALPINISTIČNE NOVICE
Poljaki na Kangbačen
Podatki o poljski odpravi, ki naj bi spomladi prihodnje leto skušala priti na Kangbačen, so zelo skromni. Kljub številnim poskusom izvedeti kaj več, smo doslej ugotovili le, da bo štela predvidoma 16 članov (!), da pa kvantiteta ne bo odražala tudi v kvalitete. Le dva med njimi imata namreč bogatejše izkušnje v tujih gorah. Toda njih "piramıda" lahko prav zaradi velikega števila seže precej visoko, to pa bi lahko ogrozilo naše načrte.
Makalu
Letos jeseni se je pod Makalujem mudila mednarodna alpinistična odprava, ki jo je vodil Münchenčan Fritz Stammberger, znan kot "nesrečni" vodja. Pred 10 leti je npr. vodil smučarsko odpravo na Čo Oju. Bila sta dva mrtva in vzpon ni uspel. Tudi kasneje ni imel sreče, letos pa je eno njihovih navez zopet zasul plaz in po normalni smeri so prišli le do višine 6600 metrov.
Spomladi gredo na Makalu kot vemo Avstrijci. Vodja bo 29-letni Wolfgang Nairtz iz Innsbrucka. Člani pa: Josef Knol, Osvald Joltz, Sepp Schriekner, Georg Wurm, Albert Precht, Martin Schliester in Reinhold Messner. Torej zelo podobna sestava kot je bila "Tirolska" na Manaslu.
Začetek zimske sezone
Še druga polovica decembra je alpinistom obetala odlične razmere v stenah, saj je vse kazalo, da jih bo motil le kratek dan, medtem ko snega skorajda ni bilo. Še v sredo so vsi navdušeni zbirali opremo, se dogovarjali z opazovalci in delali načrte. Vsaj pet navez se je odločilo, da se poskusi z najtežjimi še nepreplezanimi smermi v Vratih in Tamar ju. Potem pa se je pooblačilo in vsega je bilo konec.
Obračun AO Matica
Alpinistični odsek PD Ljubljana-matica je štel v letošnjem letu 27 članov in 15 pripravnikov, v alpinistično šolo pa se je na novo vključilo 30 tečajnikov. Skupno so opravili nekaj več kot 460 plezalnih vzponov in pristopov, 145-krat pa so bili na različnih turnih smukih. Pet jih je bilo v tujini, kjer so v Les Courtes preplezali dve težki smeri: švicarsko in centralni steber. Doma pa so opravili 22 "nizkih" ponovitev (od prve do pete) smeri ocenjenih s VI. Omeniti velja še obe ponovitvi Andrejčiča (v navezi z J. Robičem) v Malem Mangartu.
Alpinistična šola, ki so jo letos prvič organizirali jeseni, se dobro odvija. Praktične vaje na Turncu so že zaključili, sedaj pa bodo prek zime imeli se teoretična predavanja (z diapozitivi) in sicer vsak četrtek ob 19. uri na Veselovi 10. Šolo vodi poseben pet-članski odbor, vse pa moti občutno pomanjkanje opreme, saj zaradi različnih vzrokov vsako leto uniči šest ali sedem drugih vrvi.
AO Matica ima tudi patronat nad novoustanovljeno sekcijo v Idriji, kjer je za alpinizem veliko zanimanje. Spomladi pa se bodo na Turncu srečali tudi s člani Koroškega AO, da bi si zmenja praktične izkušnje o vodenju alpinistične šole.
Novice iz PD Kranj
Člani postaje GRS Kranju so že obnovili znanje iz prve pomoči (obvezen program). Tudi odsek za turno smučanje je že imel prvo predavanje. I. Belehar in T. Jamnik sta predavala o opremi, pokazali pa so tudi film o spustu z Grintavca. Vsi pa imajo že določen tudi program za januar, njegova izvedba pa bo seveda odvisna od snežnih padavin.
Soška AS
V soški alpinistični sekciji Akademskegaega PD (SAAS) je združenih že 15 članov iz PD Bovec, Kobarid, Tolmin in Podbrdo. APD jim pomaga z opremo (zaenkrat so dobili dva zimska bivak kompleta in tri vrvi), obljubili pa so jim tudi finančno pomoč, za katero so se obrnili tudi na matična PD in podjetja v občini. Vse priprave pa so sedaj usmerjene v alpinistično šolo, ki jo bodo začeli že med zimsko sezono.
Razpis KOTG
Odbor Ekspedicijskega komiteja je sklenil, da v Planinskem vestniku objavijo razpis, da vsi AO do 1. marca 1974 pošljejo program odprav, ki jih nameravajo voditi. Seveda pa prijava sama še ni in tudi ne more biti jamstvo, da bo odpravo podpri tudi KOTG oziroma, da bo tudi uresničena Prijave bodo služile predvsem zą načrtovanje in koordinacijo.