Janez Pikon: Temno vijolično oko velikega močvirja sredi pokljuškega gozda je v zimskem času prekrito s trdno in debelo snežno odejo.
Pokljuka služi kot izhodišče za številne gorske ture v različne smeri. S ploskega prevala prvič opazimo njena prostranstva in okoliške gore, kjer se kmalu zahodno odpre goličava z velikim in največjim pokljuškim barjem Šijec. Zamrznjena in obsežna goličava dovoli varen prehod preko razglednega in zamrznjenega močvirja, ter ponudi izjemne poglede na Julijske Alpe. Barje (morost) obkrožajo mogočni gozdovi preko katerih se sklanjajo nam dobro poznani skalni gorski velikani. Mrzle noči in hladna jutra v zadnjem obdobju ustvarijo primerne pogoje za ogled velikega pokljuškega barja Šijec. Panoramsko prečenje dodatno pričara še oster in čist zrak, ki z odlično vidljivostjo poskrbi za nepozaben ogled širnih zmrznjenih mokrišč (močila, morosti) med obsežnimi pokljuškimi gozdovi.
Visoke Julijske Alpe se na vzhodu spuščajo proti nižinam zelo obotavljivo v gorsko planoto Pokljuke, prekrito s smrekovim gozdom, ki valovi na višini nad 1000 metrov. Gospodarsko pomembna zakladnica lesa je privlačna tudi za oddiha in zdravega gorskega zraka željne obiskovalce, ki množično in v vseh letnih časih prihajajo kot planinci, smučarji, gobarji ... skratka ljubitelji narave ali njeni varuhi.
Pokljuka je polna naravnih lepot in zanimivosti od naravoslovne posebnosti, z bogatim živalskim in rastlinskim svetom do zanimivih geoloških in kraških pojavov, ki jo uvršča med najprivlačnejše predele slovenskega gorskega sveta. Naravne znamenitosti, ki vabijo s svojevrstno panoramo v vseh letnih časih. Zahodni del Pokljuke pripada bohinjskemu gorskemu svetu, ki je iz doline ni mogoče videti. Rob prostranih gozdov mehko valovi na južnem in vzhodnem obzorju, kamor vodijo številne ceste, ki se na planoti priključijo razvejani mreži gozdnih cest.
Šotno barje Goreljek: V poletnih mesecih je območje stalno stoječe vode s plastmi šote, ki jo preraščajo živi šotni mahovi je visoko barje - Šotno barje Goreljek. Kotanja z barjem je nepropustno ločena od podzemnih ali površinskih dotokov vode. Deževnica z zračno vlago in izparevanjem ter s površinskimi odtoki na površini so poleti opazne velike temperaturne razlike. Glede na količino in razporeditev padavin se stalno spreminja tudi vlažnost zgornjih plasti. V ostrih razmerah šotnega barja živijo le posebej prilagojena živa bitja.
Veliko Blejsko barje: Drugo največje barje vzhodno med barjem Šijec, Mrzlim studencem in Grajsko planino je kar obsežno in v poletnih mesecih precej namočeno. Ograja je zaradi varnosti postavljena ob celotni markirani poti do Grajske planine in po nezavarovani gozdni vlaki obratno do korita pri Črnem potoku.
Janez Pikon