Janez Pikon: Mladost svojo Zefka pobočju severno v vasici Sorica je zapisala in skoraj vse življenje domačiji zvesta je ostala, saj ljubljenega fanta tiho je čakala. 
Lesena klopca pred njeno hišo je domačinom in poštarju za pogovor, ter počitek služila, vsakokrat Zefka v usnjeno torbo poštarjevo se je tiho zazrla, toda nikdar tako želenega pisma iz nje od Vinkota, ni odprla. Kruta vojna ji je Prezlčovega Vinkota vzela, ona vedno za njim tiho je ihtela. Hiša domača že davno je zapuščena, o leseni klopci več ni sledi, že skoraj pozabljena zgodba iz Zgornje Sorice od domačinke Zefke in njene resnične življenjske poti.
Najgerle - (prevod: radovednost) me vodi na obširne Geblarje in gozdni vrh z enakim imenom (Geblarje, 910 m), ter vso poraščeno zahodno pobočje Zgornje Sorice od odcepa Ravtek (850 m), na Rajterpigel (897 m), po grebenu Bolbežgroba (Juranžeke, 852 m), na sedlo Paklon (755 m), Najgerle (882 m), greben Štoleke (881 m) na najvišji gozdni vrh Šorta (982 m) in sosednji, zahodni brezimni vrh (975 m). Vrh dvojček, ki po višini, obliki in poraščenosti še dodatno zaznamuje celotno pobočje razglednih travnikov nekdanjih domačij na pobočju v Heblarje, kamor vodi Groharjeva pot iz Sorice.
Vir: Mici Kejžar (Cencova Mici iz Sorice) in Štefka Pikon (Pr' Prezlc, Jensterle), ter atlas - Soriška ledinska imena
Janez Pikon