Nekoliko pozno, pa vendar od srca o tem našem stolpu. Desetletja smo se zbirali ob njem pod peterokrako zvezdo, ob rdeče pobarvani pločevini, in nič, nobene pripombe, nobene pritožbe. Vse, kar je v politiki takrat lezlo in šlo, se je slikarilo pod tisto zvezdo. Nikdar nisem slišal ene same samcate pripombe, da gre za temeljito skrunitev Aljaževe lastnine, ko pa so moji mojstranški prijatelji za potrebe snemanja nadaljevanke o Kugyju namesto zvezde spet pritrdili zdaj že znamenito Belčevo zastavico (mojster Belc iz Šentvida je stolp izdelal), na kateri je vtisnjena letnica 1895, so jo tudi "pozabili" sneti - in celo stolp so takrat prebarvali v izvirnik, v sivo barvo, v barvo julijskih gora. Torej še enkrat; prav se je s sleherno besedo postaviti v bran stolpu, vendar zavedajoč se, da se stolpu zdaj, ko gre za repliko in izvirnik v muzeju vendarle godi manj hudo, kot tistega pol stoletja, ko ni bil ne replika in še manj izvirnik, ampak nekakšna farsična podoba neke ideološke preslikave narodnega simbola. To k Triglavu ni sodilo, in - če je spet kaj zadaj, k njemu ne sodi niti zdaj.

Mitja Košir

Še eden možnih razlogov, zakaj si organizacija, ki se imenuje PSZ, zelo želi imeti stolp na dosegu roke in obenem kontrolirati dostop do njega:

Dokler stolp soji na vrhu, ima PZS omejene možnosti "razpolaganja", istočasno ga lahko doživijo samo tisti, ki pridejo na vrh Triglava. Čeprav ga bo videlo potencialno manj ljudi kot v muzeju, je še vseeno dostopen vsakomur! Zanimivo je, da bi PZS s tem ljudi spodbujala k obiskovanju muzejev in ne k hoji v naravo in v gore.

S preselitvijo stolpa prevzamejo nad njim popoln nadzor.

Z drugo besedo: stolp, ki je postal neke vrste relikvija slovenskih gornikov in celo v širšem kontekstu slovenstva, dobijo povsem pod svoj nadzor. Na ta način bodo to relikvijo zlahka začeli tržiti v svojem imenu.

Dopoldan sem za MMC RTV SLO na hitro odgovoril na nekaj vprašanj, pri tem pa določenih zadev niti nisem uspel pojasniti, zato mi dovolite, da nekatere zadeve pojasnim in dopolnim. Smo civilno združenje Prijatelji Triglava, ki smo se v letu 2000 zbrali okoli Franja Potočnika iz Mojstrane. Preprosto smo se srečevali na naših triglavskih poteh in se spoprijateljili. Seveda smo na svojih poteh opazili marsikaj in poskušali urejati, počistiti, popraviti. Že pred leti sem glede takratnega obupnega stanja Aljaževega stolpa napisal članek za Planinski vestnik. Zanimivo revijo bere veliko ljudi, očitno pa tega članka nikoli niso videli ali hoteli videti vrhovi PZS, sicer bi že takrat ustrezno ukrepali. Pišmeuhovsko so vso stvar prezrli, čeprav so bile objavljene slike dovolj zgovorne. Potem, ko smo ob "normalnih" zimah skrbeli za pluženje ceste v Krmo in s tem mnogim skrajašali zimske vzpone na Kredarico in Triglav, smo izvedli tudi čistilne akcije v konti pod Kredarico, na vrhu Triglava in na triglavskih poteh iz večino dolin. Tudi kakšno vejo smo kdaj odrezali, ki je silila na pot, pa pritrdili kakšno strgano jeklenico, da ni bilo treba markacistom za vsako malenkost tja gor. Tudi stolp tak, kakršen je bil nam ni bil preveč všeč. Po posvetovanjih smo se odločili, da ga očistimo in prebarvamo, Janko je poskrbel že za novo zastavico, pozneje so bile obnovljene še sidrne jeklenice. Od obnove v letu 2005 do danes nanj še ni zašla nalepka ali kakšen napis, če je, pa je bila takoj odstranjena, napis zbrisan.

Poudariti želim, da nismo napovedali nobenega boja proti PZS, ničesar si ne lastimo, ničesar ne uzorpiramo, z vsemi močmi pa bomo branili to, kar je Jakob Aljaž iz vsem dobro znanih razlogov postavil tja gor. Ga ni argumenta, ki bi nas prepričal v nasprotno. 7. avgusta 2005 ob 110 obletnici Aljaževega stolpa Franc Ekar ob velikem slavju ni uspel izustiti nobenega govora, se je pa Prijateljem Triglava zahvalil za opravljeno delo in če se ne motim plačal celo liter vina. Z Ekarjem se Prijatelji Triglava povsem strinjamo, da mora biti pravni red, ampak v prvi vrsti ga bo moral spoštovati ravno on, ker je Aljažev stolp z odlokom zaščiten kot spomenik državnega pomena in, če si ga še ni uspel prebrati, ta med drugim tudi določa:

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– varovanje kulturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot ter namembnosti v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

– prepoved predelav kovinskih elementov stolpa in njegovo premikanje,

– prepoved pritrjevanja spominskih plošč na stolp in v njegovo neposredno okolico,

– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stolp in njegov prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in prost dostop javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Zavarovano območje je namenjeno:

– trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika,

– učno-demonstracijskemu delu,

– znanstveno-raziskovalnemu delu.

celoten odlok je objavljen tukaj: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199981&stevilka=3862

Kdo je "holcar" in samonamembni posebnež pa presodite sami.

Lep gorniški pozdrav

Javno sprašujem: "Ali ima planinski muzej v izgradnji vsa potrebna dovoljenja in soglasja?, namreč domačin iz Mojstrane mi je pripovedal, da jih kar nekaj manjka. Bo po dokončanih delih muzej sploh lahko odprl vrata! Bo res potrebno vračati bruseljski denar! Je res ogrožen proračun občine Kranjska gora zaradi planinskega muzeja?

Priporočila PZS nikogar ne obvezujejo za plačilo 3 € na člana. Sem pa slišal od nekega predsednika MDO, da naj bi za ta denar društva prejela nekaj brezplačnih vstopnic za ogled, je to res?

Gospod Štibernik ljudje se bodo začeli vključevati v planinska društva, ko se bo planinska zveza (predsednik in ostali organi) prenovila, pomladila, ko bo prišla na dan z novimi sedanjemu času primernimi cilji in nalogami. Slovenija je že zdavnaj odšla po svoji poti, PZS pa še vedno vztraja na ideologiji nekega drugega preživelega sistema. (PD kot osnovne organizacije, MDO kot medobčinske oz. regijske organizacije in PZS kot centralni komite). PZS bi moral biti efektiven, strokoven in operativen organ, ne pa mrtvo politično telo z metodami prepovedi določenih izrazov in z nepotrebnim razburjanjem članstva z izmišljotinami o dotrajanosti njihovega simbola.

Ker med urejanjem objave berem tudi komentarje (ali pa zaradi razburjenja nad vedno bolj norimi predsednikovimi idejami) mi je včeraj zvečer današnji Polovnik za nekaj minut "ušel" na svetlo. Nekdo je vprašal, če ga ni pred licem naroda nič sram. Zagotovo ga ni. Teh "ekarizmov" je sedaj že toliko, da res ne vem, če ima še smisel kaj napisati. In bolj prijazni (prizanesljivejši) naj bomo do njega, da ga me bi prizadeli. O buhpomagi. Ali ne bi prizadetost koga nad kom rajši obrnili?!

Kaj je naloga PZS-ja je zelo lepo napisal Igor. Tudi jaz se ne vidim več v takšni organizaciji!

Pozdravljeni

Ne želim biti v takšni PZS,ne želim da posamezniki svoje interese predstavljajo,kot splošne in si z davkoplačevalskim denarjem zidajo spomenike-beri muzeje.

In potem bi ga polnili po odprtju.Običajno se muzej odpre po tem,ko je gradiva več kot dovolj že nabranega,tu pa se razmišlja kaj še vtakniti vanj,da bo rentabilen vsaj prvi teden po odprtju.

"Cilj nam je, da stolp ohranimo, ali na vrhu gore ali v muzeju."

Očitno imamo vsi željo po ohranitvi stolpa. Kar je pozitivno A ker se gospod predsednik ne more odločiti, kam bi del, naj vendar posluša tiste, ki ga želijo ohraniti tam, kjer je. Ker to ni tehnični problem. Izgleda, da je problem stolpa sprožila izgradnja in predvsem programska praznina planinskega muzeja. Banalno!

Na argumente, da je med stolpom na vrhu in stolpom nekje v dolini razlika kot noč in dan, da ima stolp tudi duhovno dediščino (te Zavod za kulturno dediščino očitno ne priznava), ne le materialne, gospod predsednik nima prigovora oziroma protiargumenta.

O idejah, ki sem jih dal za program muzeja namesto stolpa pa vse tiho je bilo.

Ustanovitvi Komisije za rjo Aljaževega stolpa nihče ne nasprotuje, vendar se je bati, da bo dobila nalogo, da potrdi strahove in navedbe predsednika, da bi ta obdržal "avtoriteto". Češ, kaj sem rekel! Take stvari poznamo iz umazanega političnega življenja, ne le pri nas, še bolj po svetu. "Dokazi" za napad na Irak so bili te sorte.

Danes sem bil v Mojstrani na posvetu in ogledu Slovenskega planinskega muzeja, kjer smo lahko slišali kako se uresničuje dolgoletna želja, da tudi planinci dobimo svoj muzej. Sredstva za muzej prispevajo tako občina Kranjska gora, kot Triglavski narodni park in po priporočilu skupščine PZS tudi planinska društva po 3 € na člana. Več kot polovica društev je svojo obvezo že izpolnilo, ostali vejamem, da jo bodo tudi. Upravljalci muzeja( to ne bo PZS) pozivajo društva in vse, ki imajo zanimivo gradivo ali pričevanja iz naše planinske zgodovine, da se javijo in predstavijo oziroma podarijo gradivo za katerega sodijo, da bi sodilo v muzej. Sporočila o tem lahko pošljete tudi po elektronski pošti na: mirko.erzen@planinskimuzej.si

Upravljalci imajo zamisel da bi bil v muzju tudi Aljažev stolp ( kopija ali če bo stroka ocenila da je za zaščito že potrebno shraniti originalen stolp, kar original). Tudi sam sem med tistimi, ki zagovarjam načelo, da je potrebno kulturno dediščino ohranjati na mestih kjer je nastala in upam da bo tudi stroka ugovila, da se bo to dalo še dolgo ohranjati na vrhu Triglava.

Vsem, ki mislite zaradi nestrinanja s pogledi aktualnega predsednika PZS zapustiti planinske vrste, pa bi priporočil, da se vklučite v Planinska društva in tam pričnete aktivno delovati. Včasih nas je bilo več kot 100.000, tudi danes nas je v gorah še vedno toliko oziroma še več. Če bomo vsi imeli svoja aktivna društva potem se ni bati, da tudi zveza ne bi bila aktivna in da ne bi delovala po željah članov.

Pomagajmo vsem, ki se trudijo, da bi imeli planinski muzej iz katerega bodo prihajali zadovoljni obiskovalci in premislimo, da s svojimi izjavami morda nekoga, ki se trudi po svojih najboljših močeh, ne bi po krivici prizadeli.

Ekar pravi: »Nihče ne more uzurpirati vrha Triglava in si ga lastiti, ne politično, ne religiozno, ne lastniško.« Prej, v prvem odstavku pa: »Jakob Aljaž ga je podaril PZS in bil za to odlikovan s častnim članstvom, torej je stolp stvarna lastnina društva.«

Torej ... Ali je gospod predsednik dementen ali pa pravzaprav ne ve več kaj govori. Najprej nihče ni lastnik, potem je pa PZS kar naenkrat lastnik stolpa ... Pa pravzaprav Ekar pravi da je lastnik društvo. Halo? Gospod predsednik! Kakšnega društva? Planinskega društva Solčava ali Gasilskega društva Zgornja Polana ali Društva ljubiteljev nizkogričevnatega pakistanskega pinča iz Trbovelj? Kaj govorite neumnosti, saj je že dovolj, da ste uzurpirali društva pod okriljem PZS in se jim na zadnjem sestanku lagali kot da bi tekmovali na turnirju manipulantov in prevarantov.

Gospod Franc Ekar, javno vas sprašujem: Ali vas ni pred licem naroda nič sram?

Izjavljam, da nikoli ne bom prestopila v Alpenverein, CAI…, ker je to zame stvar ponosa in narodne zavesti. Ker bo Ekar uničil PZS, nimam kam. Aljažev stolp je le vrh »ledene gore«.

Po deželi vsevprek gazijo s pohlepnimi nameni, vsak, ki ima pet minut časa, nekaj pri(h)vatizira.

Čemu se oklepati simbola slovenstva, če to slovenstvo postaja vse bolj neprepoznavno in je vse le siva kovinska »piksna«? Z dnem prestavitve Aljaževega stolpa v muzej izstopam iz PZS. 33 let…, vse moje samostojno življenje. Več ne morem zastaviti.