Janez Pikon: Na posvečenem prostoru, nekdaj zaščitenem z ogrado, danes stoji Orožnova koča. Kdor dvomi v mističnost tega prostora, naj si ga pozorno ogleda v času zimskega solsticija (pred božičem), kako ga sonce obsije ob 12.35 za 11 minut.
Konec 19. stoletja so bohinjski domačini, ko so gnali živino na planino Za Liscem pod Črno prstjo, še vedno častili poganski kult varovanja pastirjev in živine z molitvijo in izganjanjem zlih duhov. Pokojni Joža Čop iz Broda je objavil spomine (v Studia mythologica slavica 2006 - SAZU). Njegovo znanje je povzel tudi Tone Cevc v zbirki Človek v Alpah. Po molitvi in zaklinjanju so pastirji z gorjačami podili nevidnega črnega junca in druga nevarna bitja iz planine. Šele potem so živino gnali na pašo. Mogoče so bile zato pred vojno na tem mestu maše na Sveto Ano? Živina (mleko) je bila nekdaj najpomembnejša za preživetje kmečkega prebivalstva v alpskem prostoru, zato je bil poganski kult namenjen temu življenjskemu viru.
Na posvečenem prostoru nekdaj zaščitenem z ogrado danes stoji Orožnova koča. Kdor dvomi v mističnost tega prostora, naj si ga ogleda v času zimskega solsticija (najkrajši dan v letu, pred Božičem) v lepem vremenu, kako ga sonce obsije ob 12.35 za 11 minut. Da je bila pred 120 leti zgrajena prva slovenska planinska koča na kultnem prostoru prav v Bohinju, kjer so se poganska verovanja dolgo ohranila, je tudi nekaj simboličnega.
Ugoden naselitveni prostor neposredno blizu planine z okoli deset stanovi ni bil pred gradnjo planinske koče nikoli poseljen.
Verovanje bi bilo uporabno še danes. Še lani je na tej planini medved pobijal govedo. Po starem poganskem običaju bi ga verjetno pregnali.
Bohinjski poganski kult in Orožnova koča, mogoče bodo še kaj ugotovili bioenergetiki?
Vir: besedilo: Ivan Veber, fotografije: Tina Bijol
Janez Pikon