Polet.si, Poletov potep: Da je v Bovcu lepo, ni treba posebej poudarjati. Da se iz Bovca odpira eden najlepših pogledov na okoliško hribovje, zaznamovano z bogato, a grozljivo zgodovino vojaških bitk, je prav tako znano.
Da pa je izredno zanimiv tudi pogled na sam Bovec, pogled iz ptičje perspektive, pa izvejo le tisti, ki so pripravljeni za to storiti nekaj več. Vložiti nekaj truda, za katerega bodo bogato poplačani. Ne samo s pogledom na kraj ob Soči, pač pa tudi s pogledom na vse okoliške vršace, ki jih ne bodo več gledali iz žabje, pač pa s ptičje perspektive.
Tako, govora je o hribu, ki "od spodaj" izgleda strm "ko hudič" (kar tudi je, a ne tako zelo, da se ne bi dalo gor), ves čas skače v prvi plan in zato nenehno vabi, da bi se povzpeli nanj.
Zaradi svoje oblike, kot strm stožec pravilne oblike vznika iz bovške planote, je posebnež med večjimi brati, istočasno pa zaradi svojega "ukrivljenega" vrha (od daleč) spominja na velikana evropskih Alp, Matterhorn. Če je analogija z alpskim vršacem znana, pa ni povsem jasno, zakaj pravzaprav Svinjak, dejstvo pa je, tako poznavalci, da s svinjami nima prav veliko zveze.
Končno lahko povemo, ko že toliko pletemo o njem, govor je o Svinjaku, 1653 visoki gori povsem zraven Bovca. In zakaj ne bi šli gor, če je že tako pri roki?
Res, kljub stalno in kar strmo napetem klancu vam Svinjak za vzpon ne bo vzel več kot debeli dve uri kar odločnih korakov hoje. Pot nanj je v bistvu le ena, tako da se je nemogoče izgubiti, prav tako zelo težko zaidete.
Poteka večinoma po gozdu, vendar pozor: ta gozd je listnat in ne ravno gost, pot pa je vsaj v zgornji polovici speljana po grebenu, sicer pa po južni strani. Tako, da tisti, ki se nameravate s Svinjakom "poigrati", to storite zgodaj oziroma vsaj ne v času največje vročine. Verjemite, peklensko je.
Torej, po začetni hoji po južnem delu se pot postavi na greben, takrat se začno odpirati tudi pogledi. Tja proti Mangartu nas hladi prijeten vetrc, na nasprotno stran, dol proti Bovcu ali na levi breg Soče pa greje prijetno jutranjo sonce. Povsem pod vrhom se gora postavi rahlo navpik. Grušč in skale zahtevajo veliko pozornost, nikakor ne strahu. Ni plezarije, se pa na parih metrih postaviš na vse štiri.
Ampak, ko enkrat prilezete gor, je tam fino. Vse, kar se je med potjo navzgor videlo le v določenem zornem kotu, se zdaj postavi pred nas. 360 stopinj čistega razgleda iz samega središča bovške planote. Čudovito! Trdnjava Kluže, Kanin, Rombon, Jerebica, Mangart, Krn ... vse je vaše. Aja, skrinjica z vpisno knjigo je miniaturna verzija Aljaževega doma!
Brez zgodovine seveda ne gre. Če ne uspe biti pozoren med vzponom, spust ponuja zgodovino sam od sebe. V spodnjem delu je kup zabrisanih ostankov utrdb in drugih objektov iz prve svetovne vojne, jasno, saj so bile s Svinjaka tarče več kot samo na dlani. Največji ostanek, zahteva kratek ovinek z glavne poti, so dobro ohranjeni ostanki avstrijskih topniških položajev na Čelu, vidni tudi iz samega Bovca.
Primernost
Višinske razlike je kar nekaj, 1107 metrov. Naklon poti toplo priporoča že kakšen predhodni vzpon. Družinski izlet? Mogoče oziroma ne z najmlajšimi, pa zato s tistimi, ki radi hodijo in jih ni stran strmine in naklonov. Sicer ne priporočam.
Dostop
Ker je pot edina, se vedno začne pri gostilni Hedvika v vasi Kal-Koritnica na začetku Trente. Hedvika je ob glavni cesti proti Vršiču, nekaj kilometrov iz Bovca. Tam je parkirišče, tam je tudi hladno pivo. Kot že rečeno, za vzpon rezervirajte 2-2,5 ure, za spust uro in pol.
Pot je dobro označena, vzpon je mogoč vse leto, pozimi, če je sneg, so potrebne dereze.
A. J.