planinski vodnik na internetu: Osrednji del Julijskih Alp - Bojan Ambrožič
Triglavska skupina, Kriški podi, Martuljkova skupina in Škrlatica
Planinski vodnik: Julijske Alpe
Upal sem da se bo izteklo drugače kot se je – torej z izidom tiskane knjige. Vendar hkrati spoznavam da klasične knjige počasi izrinja digitalna tehnologija. Zato pričujoči vodnik objavljam na Blogu kot javno dobro. Hkrati pa opažam da stare poti ponekod hitro izginjajo, druge uničujejo skalni podori, itd. Ponekod pa kot gobe po dežju nastajajo nove poti. Tem hitrim spremembam pa lahko sledi le vodnik v elektronski obliki.
Vodnik sem pisal v letih 2011-2013. Ob tem sem prehodil več sto kilometrov po slovenskih hribih. V vodniku je zajeto območje osrednjega dela Julijskih Alp. In sicer: 1) pogorje Triglava, 2) Razorja in Prisojnika ter 3) poti na območju Škrlatice in Martuljških gorah.
PDF (1,99 MB) si lahko
brezplačno prenesete => Bojan Ambrožič, Planinski vodnik Julijske Alpe
Priznam da sem se na pot pisanja planinskega vodnika podal prenaglo. Pred začetkom se mi niti sanjalo ni kakšno težko nalogo sem sprejel. Če bi vedel kaj me čaka, tega izziva niti ne bi sprejel. Če ga ne bi sprejel, pa ne bi nikoli videl vseh teh neštetih poti in skritih kotičkov naših Alp.
Moja naloga je bila res nepredstavljivo zahtevna. V treh letih, ki sem jih imel na voljo, sem moral prehoditi vse označene in neoznačene poti na obravnavanem ozemlju. In to v le kratkem letnem obdobju, ko ni snega. Čas so mi dodatno odžirale vsakdanje obveznosti, slabo vreme ter poškodbe. Vendar ker sem gorski tekač, s sami razdaljami niti nisem imel težav. Sem pač šel na en vrh tudi po trikrat v enem dnevu po treh različnih poteh. Vseeno pa pri tem nisem mogel uživati. Namreč kadar sem hodil za vodnik, nikoli nisem mogel teči normalno, ker sem si bil primoran delati zapiske. To je bila moja služba. Če si poti nisem dovolj natančno zabeležil, sem moral na pot ponovno.
Imel sem strikten načrt kaj moram prehoditi v določenem obdobju. Markirane poti niso bile težava. Velik del mojih poti pa ni označenih ter so slabo ali celo zavajajoče opisane v drugih vodnikih. Tu pa sem le s težavo držal plana, saj sem včasih zgubljal ure in dneve v iskanju in študiranju teh poti. Zaradi tega sem bil po nekaj mesecih psihično povsem izžet. Moral sem kam drugam: npr. v Kamniško-Savinjske Alpe na “dopust”.
Največja težava, ki sem jo imel, pa je ta da nisem alpinist. Zato mnogim bolj zahtevnim potem: tukaj mislim predvsem brezpotjem in lažjim plezalnim vzponom (sploh v Martuljškem pogorju) nisem bil kos. Zato sem se jim hočeš nočeš izognil, kar nosi za posledico da v tem delu v vodniku zija velika luknja. Pač nisem pretiran ljubitelj krušljivih in izpostavljenih sten, še danes ne.
Pisanje tega vodnika je bila bridko-sladko-bridka izkušnja. Verjetno eden največjih porazov v mojem življenju. Opozarjam da pričujoč vodnik ni lektoriran in ni recenziran. Vseeno verjamem da bo marsikomu prišel prav, ker nosi podroben opis velike večine obstoječih poti in brezpotij na območju osrednjega dela Julijcev. Poleg tega so kot zanimivost, opremljene z opisi geoloških zanimivosti, ki jih lahko spoznamo ob poti.
Nihče nikoli ne bo izvedel koliko truda, solz in potu je bilo vloženo v pisanje tega vodnika. Zato se veselim vaših komentarjev in pripomb.
Lep planinski pozdrav,
Bojan Ambrožič