Živahno življenje se je pa pričelo v Grintovcih, ko se je ustanovila češka podružnica »Slovenskega planinskega društva«.
Čehom so se zelo priljubile Savinske planine. Mnogi izmed njih so hodili že pred ustanovitvijo podružnice radi na Jezersko iskat razvedrila. Zdaj jih pa podružnica leto za letom več privabi v podnožje Grintavca. A češki hribolazci se ne zadovolje s tem, da gledajo izpred Murijive kazine stene in snežišča, marveč lazijo tudi pridno na Grintavec in sosednje vrhove. Seveda jim zanemarjena severna pot ni posebno ugajala. Ko so ustanovili svojo podružnico, so takoj spoznali, da morajo postaviti kočo nekje med Štularjevo planino in Grintavcem, ter popraviti severno pot. Oboje so izvršili častno in točno.
Leta 1900. so postavili lepo Češko kočo na Ravneh in kmalu potem tudi dogotovili pot čez Mlinarsko sedlo na Grintavec. Stezo od koče do Mlinarskega sedla so Čehi nazvali »Frischaufovo stezo«. Celo pot z Jezerskega na Grintavec pa imenujemo po pravici lahko »Češko pot« in smelo trdimo, da je ta steza najlepša izmed vseh potov, ki vodijo na Grintavec. Zakaj ta edina ima vse lastnosti, katere zahtevamo od steze, da jo moremo priporočati tudi le srednje izurjenemu hribolazcu. Jako je zanimiva, raznolična in polna planinskih krasot in pri tem popolnoma varna, pa tudi ne utrudljiva. Kdor je pripraskal črez Kokrsko sedlo na Grintavec in jo mahnil v Češko kočo čez Mlinarsko sedlo, njega Zojsova koča nikdar več ne bo videla.
Dom in svet 1903, letnik 16, številka 8