Novi tednik - Branko Goropevšek: Danes pojasnjujemo poimenovanje Ulice Cirila Debeljaka, ki je v Celju tik pred avtocesto, praktično nasproti cerkve sv. Duha v Novi vasi. Poimenovali so jo po celjskem alpinistu Cirilu Debeljaku – Cicu.
»7. marca tl. nas je pretresla zla novica: V Celju je nenadoma stopil iz skupnosti živih popularni Ciril Debeljak, osebnost velikega imena, športnik, sloveč plezalec, atlet, izjemno sposoben grafični strokovnjak, spreten publicist in planinski pisatelj.« Tako je Tine Orel v Planinskem vestniku marca leta 1982 začel svoj članek v spomin na tragično preminulega Celjana, Cirila Debeljaka – Cica.
Ciril Debeljak – Cic se je rodil v Celju 23. januarja 1930 kot drugi otrok očetu Cirilu in materi Mariji, rojeni Skale. Starša sta malemu Cicu že v ranem otroštvu privzgojila čut za lepoto narave, saj so pogosto skupaj hodili na izlete v hribe, pa tudi na podeželje. Osnovno šolo je Cic obiskoval v domačem kraju, a je 2. svetovna vojna prekinila njegovo šolanje. Oče Ciril je bil namreč aktiven krščanski socialist in kot tak je 6. julija 1941 skupaj z Marico Frece in Metodom Hočevarjem zastopal krščanske socialiste na ustanovnem sestanku mestnega odbora OF, ki se je zgodil v stanovanju Debeljakovih v t. i. Rakunovi hiši na Ljubljanski cesti v Celju. Leto kasneje so Nemci očeta Cirila ujeli in zaprli ter ga maja 1942 v Mariboru tudi ustrelili. Istega leta so aretirali tudi mamo Marijo in jo poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kasneje tudi umrla.
Ob aretaciji očeta je mati otroke, med njimi tudi Cica, poslala k svoji sorodnici v Brezje pri Ločah, kjer so nato živeli do konca vojne. Cic je v Slovenskih Konjicah končal osnovno šolo. Po vojni je skrbništvo nad Debeljakovimi otroki prevzela očetova sestra Marija, ki je živela nad slaščičarno Zvezda v današnji Prešernovi ulici. Po vrnitvi v Celje se je Cic izučil za grafika – črkostavca v tiskarni Celjskega tiska. Bolj kot grafik pa je bil Cic poznan kot dober športnik. Ukvarjal se je z atletiko, predvsem s tekom, kasneje se je razvil v dobrega skakalca v višino in metalca kopja. Bil je tudi v smučarski reprezentanci Celja. Ko je leta 1947 spet začelo delovati celjsko planinsko društvo, srečamo Cica med prvimi člani alpinističnega odseka. Gore so mu postale drugi dom, saj je vsak prosti trenutek preživel v njihovi družbi in v družbi alpinističnih prijateljev. Leta 1953 se je poročil s Genovefo (Pepco) Polanc in kot se za prave planince spodobi, je bila poroka v objemu gora, v Logarski dolini. Leto kasneje se mu je rodil sin Miran. Podobno kot oče njega, je tudi Cic svojega sina navduševal za planinarjenje ter smučanje.
Znanci vedo povedati, da je bil Cic zaradi nesrečnih razmer v mladosti zelo čustven. Čutil je potrebo po samoti in le-to mu je lahko dajalo samo visokogorje, kjer je gojil svojo največjo strast – alpinizem. Začel je s Slovensko smerjo v stenah Triglava, nadaljeval pa je s številnimi vzponi, med njimi je bilo več tudi prvenstvenih. Skupaj je preplezal okrog 850 smeri, med njimi je bilo 56 prvenstvenih, tudi zimskih. Preplezal je Dedca, Ojstrico, Tursko goro (ena od prvenstvenih smeri je tudi poimenovana po Cicu), Travnik, Čopov steber v Triglavski steni in Široko peč. Plezal je tudi v tujini, največ v italijanskih Dolomitih ter tudi v okolici francoskega Chamonixa, v švicarskem Zermattu in leta 1960 celo na Trisul III v Himalaji. O slednjem je v svojih spominih na prehojene poti med drugim zapisal: »Da, bil sem v Himalaji. Naj stoji na koncu kot utež za vse, kar je bilo storjenega. Tam sem dal sebe, kolikor me je. Vzel zase in dal drugim, saj je za enega preveč.« Skratka bil je prvi Slovenec, ki je plezal šestice v Dolomitih, Centralnih Alpah in Himalaji.
Ciril Debeljak – Cic je z močno voljo oral ledino slovenskega alpinizma. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad in priznanj. Tako se je leta 1955 kot delegat Planinske zveze Slovenije udeležil sprejema pri takratnem jugoslovanskem voditelju maršalu Titu. Kasneje je prejel tudi Bloudkovo plaketo in zlati častni znački Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije. Prejel pa je tudi zlato značko Gorske reševalne službe. Cic pa ni bil samo izvrsten alpinist, ampak je veliko tudi publiciral. Napisal je več kot deset strokovnih člankov, objavljenih v Planinskem vestniku. Leta 1962 je bil tudi soavtor knjige Noči in viharji – Dnevnik poti prve slovenske odprave na vrhove Trisul v Garhval Himalaji v letu 1960.
V zrelih letih, ko sam več ni izzival usode s prvenstvenimi smermi, je svoje znanje prenašal na mlade alpiniste. Veliko je predaval, še posebno po himalajski izkušnji, ko je postal verificiran predavatelj Planinske zveze Slovenije, praktično znanje pa je na mlade prenašal v Tremerjah na Skalci, ledeniške izkušnje pa tudi v italijanskih Dolomitih. Tako je med zagnanimi mladimi alpinistkami spoznal tudi svojo drugo ženo Cvetko Zevnik, s katero se je poročil leta 1977.
Žal pa je Ciril Debeljak – Cic umrl veliko prezgodaj. V trenutku obupa, ko si je 7. marca 1982 izbral tragično pot, je celjsko planinstvo in alpinizem izgubilo velikega moža, učitelja in prijatelja.
Zgodbo o Cirilu Debeljaku je za objavo zapisal mag. Branko Goropevšek.