Naš časopis - Ciril Velkovrh: Pa jo imamo! Zgodovino slovenskega planinstva, namreč. Slovenci in slovenski narod, ki je zaljubljen v svoje gore in številni vrhunski alpinisti, ki so ponesli v svet slavo malega naroda, so si to prav gotovo zaslužili.
Po skoraj 120-ih letih organiziranega planinskega delovanja ter mnogih pomembnih dogodkih v »predzgodovini slovenskega planinstva« se je nabralo veliko zanimivega in pomembnega, kar je bilo vredno zapisati in objaviti za prihodnje rodove.
Slovenska planinska bibliografija vsebuje zelo veliko najrazličnejših enot, od priročnikov, planinskih vodnikov, zbornikov, literarnih del, društvenih glasil in revij, med katerimi je tudi Planinski vestnik, kot najstarejša slovenska revija, ki iz haja neprekinjeno že 116 let. V skoraj vseh delih lahko najdemo vsaj nekaj podatkov iz zgodovine slovenskega planinstva. Za posamezne dejavnosti so nekateri avtorji v svojih delih marsikaj zapisali že tam. Širši pregled celotnega delovanja pa lahko najdemo v Planinskem zborniku, ki ga je ob 110-letnici Slovenskega planinskega društva in Planinske zveze Slovenije uredil Božidar Lavrič, izdala pa Planinska zveza Slovenije, ter več ali manj poizkus dr. Toneta Strojina v treh izdajah: Gradivo za planinsko zgodovino (PZS, 19170), Oris zgodovine planinstva (PZS, 1978) in Zgodovina slovenskega planinstva – Slovenska planinska organizacija 1893 – 1948 – 2003 (Didakta, 2009).
V tem zborniku pa so zbrani vsi pomembnejši dogodki slovenskega planinstva in opisani po kronološkem vrstnem redu. V zborniku, ki je zelo lepo oblikovan, je veliko število fotografij, dokumentarnih in zgodovinskih, ki spominjajo na razne pomembne dogodke, ter umetniška dela planinskih slikarjev, stare fotografije planinskih koč, predvsem pa zaslužnih planincev ter vrhunskih alpinistk in alpinistov.
Celotno besedilo je prevedeno tudi v angleščino. Ob koncu knjige so zbrani kratki življenjepisi in fotografije vseh 12 dosedanjih predsednikov slovenske planinske organizacije. Na 15-ih straneh je še enkrat objavljen pregledni kronološki seznam vseh pomembnejših dogodkov ter 11 strani opomb, ki ne kazijo zrcal posameznih strani, kot je to navada v drugih delih.
V obsežni literaturi ne pogrešamo nobenega pomembnejšega slovenskega planinskega dela. Kako veliko delo sta avtorja opravila, pa lahko ocenjujemo tudi po seznamu literature, ki sta jo pregledala, ne le v Slovenskem biografskem leksikonu, v raznih člankih Planin skega vestnika in drugod ter v nekaterih osebnih arhivih ter pri PZS, ARS, FF, NUK, ZRC SAZU. Korneliji Ajlec, zgodovinarki in Petru Mikši, zgodovinarju, planincu, alpinistu, športnemu plezalcu, ki je svoj prosti čas združil s poklicem (ki biva pa prav na naši Babni Gori), za opravljeno delo lahko samo le čestitamo.
Ciril Velkovrh