Delo, 03.08.05 – Špela Žabkar: Brunarico bomo spremenili v skromno zavetišče za planince
Hudičev boršt
Del Zaplate v dar preddvorski občini
Ljubljana – »Del Zaplate, kjer je danes Hudičev boršt, je včasih pripadal Fuksovim. Po drugi svetovni vojni so zapustili Slovenijo in host seveda niso mogli vzeti s seboj, ampak so gozdove posekali, les in zemljo pa prodali. Moj oče je v dvajsetih letih minulega stoletja kupil Fuksovo zemljišče in zasadil gozd, ki se je v letih tako razrasel, da še gams ali jelen ni mogel mimo,« je včeraj, tik pred podpisom darilne pogodbe, zgodovino Hudičevega boršta opisala Božena Eržen Deu, ki se je odločila, da zemljišče in leseno brunarico na Zaplati brezplačno prepusti preddvorski občini.
»Brunarico bomo spremenili v skromno zavetišče, ki ga bodo lahko uporabljali planinci, ki se bodo odločili za promenadno pot med Storžičem in Kališčem čez Zaplato do Jakoba. Objekt bo služil tudi gorskim reševalcem, civilni zaščiti, gozdarjem, morda tudi za potrebe lovnega turizma,« je pojasnil preddvorski župan Franc Ekar. A do uresničitve teh želja bo treba še marsikaj storiti, saj je brunarica slabo ohranjena. Kljub temu župan optimistično zre v prihodnost, saj pri obnovi okoli 90 let stare brunarice v Hudičevem borštu pričakuje pomoč prostovoljcev kot tudi donatorske prispevke.
Preddvorska občina se je tudi obvezala, da bo podarjena nepremičnina namenjena izključno preddvorski občini. Če se bo občina odločila, da zemljišče proda oziroma se mu odpove, bodo premoženje vrnili Boženi Eržen Deu ali njenim dedičem. »Za nakup nepremičnin v naši občini se zanimajo Rusi in Japonci, a mi iščemo tisto, kar bo dobro za občino in razvoj naših krajev,« je poudaril Franc Ekar.
Sicer pa je v Preddvoru in okolici še vedno živa legenda o Hudičevem borštu. Brata, doma z Brega, naj bi se venomer prepirala, čigav je gozd. Pa je prvi dejal: »Če gozd ne bo moj, naj ga hudič vzame!« Že naslednjo noč se je razbesnela strašna nevihta, ki je podirala drevesa. Med nevihto je prišel sam zlodej in odnesel gozd. Ko so se začeli doneti cerkveni zvonovi, se je hudič ustrašil in spustil gozd na sredo Zaplate. No, znanstvena razlaga gozdnih znamenitost Zaplate je nekoliko drugačna. Strmo pobočje je sprva v celoti zaraščal bukov gozd. Najverjetneje so gozd posekali zaradi intenzivnega oglarjenja, tako da je vse do danes na pobočju Zaplate ostal le dobro viden pravokoten bukov gozdiček. Na izsekanem pobočju je prišlo do erozije, kar je onemogočilo ponovno zaraščanje bukev.
Špela Žabkar