Elia Saikaly je alpinistični in planinski javnosti znan obraz.
Je novinar, režiser in snemalec, ki se rad poda na visoko nadmorsko višino. V načrtih ima posneti film o zimskem vzponu nesrečnega Islandca Johna Snorrija na K2. Pred tednom pa se je povzpel na Everest, kjer snemajo film o Šerpah.
Ob tem je napisal zelo zanimiv in tudi "malo naporen" prispevek, v katerem se dotika nekaterih starih tem in preplete zapis z novimi (epidemija Covid-19 v Nepalu), povezan z vzponom na najvišjo goro na Zemlji po običajni smeri, z uporabo jeklenk in (po)hvalo dela Šerp.
To objavo je napisal na Chomolungmi (Čomolungmi), se pravi ravno na Everestu ...
Draga Chomolungma!
Opravičujem se, ker Vam stojim na kroni. Toda to je četrtič, da stojim tu na vrhu in prej sem bil vedno zaposlen s fotografiranjem sponzorskih fotografij, plezalcev in nikoli nisem ujel trenutka, da bi pogledal čudovit Tibet. Tokrat je drugače. Poskušam si predstavljati, kako je moralo biti, ko sta Tenzing Norgay in Sir Edmund Hillary stala tukaj, še takrat preden so stvari tako ušle izpod nadzora.
V imenu "planincev" se opravičujem za kupe smeti, ki ležijo ob poti. Najsvetejše mesto na Zemlji je zdaj smetišče. Tu zgoraj ostajajo sponzorski napisi. Pravkar sem opazoval, kako plezalec pušča svojo prazno energijsko pločevinko. Kolega Scott mu je zavpil, da naj jo nese v smeti.
Na Hillary Step leži negibno (s)pokojno človeško bitje. Čezenj smo morali vsi preplezati, vendar dvomim, da bo to končalo v zgodbah o slavi, ki zapolnjujejo družbene medije. Na poti sem skoraj zmrznil zaradi zastoja, ki so ga ustvarili neizkušeni plezalci. Prav tako sem opazoval človeška bitja kako opravljajo veliko potrebo, sam pa sem imel na zadnjici privezano torbico, v katero sem spakiral svoje odpadke.
Sem sem prišel zaradi dela, kljub obljubi, da se ne bom nikoli več vrnil. Pohlep in ponižanje je povsod. Žrtve padajo, Covid-19 divja, vendar se zdi, da to nikogar ne zanima. Vrh za vsako ceno!
Dogovoril sem se, da se letos vrnem in pomagam pri snemanju filma o junakih Himalaje. Ko sem gledal svoje prijatelje Šerpe, ki so od taborišča 2 do T 4 nosili tudi po 9 jeklenk kisika, sem se sam nad sabo zgražal, saj sem vedel, da je dragocen kisik potreben za reševanje življenj v nižinah in v Katmanduju. Vem pa, da ti fantje potrebujejo denar za življenje in obiskovalci vrha Everest ga z veseljem položijo za udeležbo v zabaviščnem parku - to je zdaj Mt. Everest. In vendar sem posnel film ...
Slišal sem tudi, da Kitajska gradi "zid" na "meji", na kateri stojim. Še enkrat se opravičujem in obljubljam, da ne bom več prišel.
Dolga leta sem bil zaveden in slep in (šele) zdaj vidim s široko odprtimi očmi.
Elia Saikaly