Obvestila PZS: AKTUALNO: ... ljudje, dobre volje, zanesljivi, delovni in spoštovani – Predsednik: Franc Ekar
Te misli so zapisane v Odločbi Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, ko je to ministrstvo Planinski zvezi dodelilo »humanitarni status« .
Morda se premalo zavedamo, koliko dobrega in brezplačnega dela opravljajo člani planinske organizacije v svojem potu in znoju, ko s predanostjo popravljajo in obnavljajo planinska pota za varnost uporabnikov, ko na planinskih izletih in pohodih skrbijo za varnost pohodnikov, ko s predanostjo prenašajo vrednote planinskega in gorskega sveta na mlade in najmlajše. Izjemno delo je tudi v najtežjih vremenskih pogojih in na višinah zagotavljati delovanje planinskih zavetišč in postojank. Nudenje pomoči omaganim, reševanje ponesrečenih ali obolelih na gori je poslanstvo in dolžnost vsakega planinca. Tudi številno odzivanje planincev na krvodajalske akcije je odraz plemenitega človekoljubja in ogledalo humanosti planinske organizacije. Tudi pri pripravah na izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja se je izkazalo, da brez učinkovitega prostovoljnega dela muzeja nebi bilo. Pri tem beležimo, da so v ta projekt posamezniki vložili tudi 10.000 ur brezplačnega dela.
So pa tudi trenutki stisk, ko se soočamo z nesrečami, izgubami planincev in alpinistov. Ob tem so seveda le namigi odlično usposobljenim osebam, ko sporočamo, da bi organizatorji in udeleženci teh akcij, odprav morali narediti vse za kar najbolj varno izvedbo in zanesljivo realizacijo cilja. Žal je še vedno dejstvo, da brez določenega tveganja ni rekorda in ne doseženega ekstremnega cilja.
Letošnji jubileji slavnih planincev in alpinistov so potekali v dostojanstvu, spoštovanju, ob tem se je častilo in utrjevalo slovensko planinstvo. V dobrem sodelovanju s planinskimi prijatelji, gorskimi vodniki in reševalci iz Julijske Krajine, Koroške in dela Slovenije smo dosegli, da bo odslej na restavrirani rojstni hiši dr. Juliusa Kugyja v Gorici poleg avstrijskega napisa Alpen Vereina in italijanskega Cluba Alpino, tudi napis Planinska zveza Slovenije.
Planinska zveza Slovenije, ki ima sklenjene dogovore o popustih pri nočitvah planincev v planinskih objektih s planinskimi zvezami alpskih držav, te oblike povezovanja razširja na področja ostalih evropskih planinskih zvez in tudi na zveze iz republik nekdanje Jugoslavije. Kljub majhnemu številu članov planinske organizacije v primerjavi s številnimi evropskimi deželami, ostajamo na prvem mestu z veliko prednostjo članstva, glede na število prebivalstva. Tudi planinska članarina vse bolj opravičuje članstvo, saj se kar najbolj prizadevamo, da bi se približali evropskim, planinsko mnogoštevilnim organizacijam. V letu 2009 se zavarovanje članstva prenaša na reševanje v vseh svetovnih gorstvih. Tudi razmerja med kategorijami postajajo pravičnejša. Kritike, čeprav so laičnega izvora in značaja, jih statistika objektivno predstavlja in ugotavlja, da je trend rasti članstva realen, mednarodno primerljiv in objektiven. Dober pokazatelj je dejstvo, da je med našimi člani relativno malo nesreč, v primerjavi z vsemi nesrečami, ki se zgodijo v gorah.. Tudi članstvo se vse bolj gorsko in planinsko osvešča, ugotavlja se, da ne »podlega« vplivom dnevnih politik. Planinstvo postaja resnično pokončno in slovensko pripadno. Tako, kot čas precej stvari lahko prikrije in plazovi pokažejo v pomladanskih otoplitvah svoje »skrite skrivnosti«. Žal pred adventom odkrivamo kar precej nečednosti, ko so opazna prizadevanja, kako degradirati planinstvo, pa tudi temelje slovenskega planinstva. Zmeraj vsevedni ekskluzivni modrijani, ki se spoznajo na vse, so iz svojih zapuščin opisovali in zapisali, da planinstva ni, da je ta beseda izključena iz slovenskega izrazoslovja, pravopisov. Utemeljujejo, da so se zgodile v preteklosti pomote pri prevajanjih. Strašijo z generacijskimi spopadi. Vendar se moramo vrniti v preteklost, da se spomnimo, da je predsednik profesorskega društva, takratni največji intelektualec Fran Orožen postal prvi predsednik »Slovenskega planinskega društva«. Torej mu današnji še kolikor toliko prisebni ljudje izrekajo nezaupnico. Se je Simon Gregorčič s planinskim »rajem« motil in zmotil, so domoljubni napevi Ipavcev, ki opevajo lepote gora, planin, hribov izmišljotina? Ali da se namesto »planinstva« v Planinskem vestniku favorizira izraz »gorništvo«? Žal so to nasilna spreminjanja slovenske besede. Še danes uradni pravopis ne monopolizira besed, ne planinstva, ne gorništva. Stvar še ni dorečena. Vendar če smo na kaj lahko ponosni, smo na stoletno tradicijo slovenskega planinskega izrazoslovja, ki največ velja v domovini, v svetu pa tudi za učinkovito promocijo slovenstva.
V naslednjem letu se bomo z enako spoštljivostjo kot letos spominjali velikih slovenskih planinskih osebnosti. Tako se bomo 23. junija spomnili Alojza Knafelca ob njegovi 150. obletnici rojstva. Prav njegova markacija ne more obiti nobenega obiskovalca gora: pohodnika, gornika, alpinista, reševalca, vodnika, oskrbnika. Vsem je sopotnica in vodnica v planinsko gorskem svetu. Skoraj od začetka je bil član Slovenskega planinskega društva, planinstva se je lotil načrtno in mu ostal zvest vse življenje. Bil je tudi odličen gospodar koče pri Triglavskih jezerih, za katero je očetovsko skrbel.
Gradnja Slovenskega planinskega muzeja dobro napreduje. Sedaj smo na vrsti člani Planinske zveze Slovenije in planinska društva, da se vključimo v akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za naš planinski muzej. Izražena je bila želja in predlog, da vsak prostovoljno prispeva vsaj 3 EUR. Tu smo na konkretni preizkušnji našega odnosa do ohranitve mogočne planinske dediščine.
Tradicionalna slovenska planinska navada je, da delovnim, ustvarjalnim in zaslužnim ter slovenskemu planinstvu predanim planinkam in planincem Planinska zveza Slovenije enkrat v letu nameni kar največjo pozornost. Takrat jih odlikuje z visokih priznanji Planinske zveze Slovenije. Letos 6. decembra nas bo v goste sprejelo planinsko društvo občine Miklavž pri Mariboru na Dravskem polju.
Planinstvo, v katerem so združene planinsko gorske aktivnosti od alpinizma, varstva gorske narave, športnega plezanja, turnega smučanja, množičnega pohodništva do planinskega izletništva nam vedno bolj nudi sprostitev in počitek. Gore nam omogočajo ohranjati zdravje in zdrav um, človekoljubje, prijateljstva in kulturo.
Predsednik PZS
Franc Ekar