Savinjske novice - Marija Šukalo: Nazarski planinci so prvo marčevsko sredo gostili Simono Pogač, podjetnico in gornico, ki se je odpravila na Mount Everest a ji zaradi spleta okoliščin ni uspelo stati na strehi sveta.
Kaj vse je na odpravi doživela, so obiskovalci lahko videli v filmu Dve strani Everesta.
»Dva meseca sem posvetila enemu samemu cilju. Vendar, če se vse, ti, tvoje zdravje, aklimatizacija, vreme, še bogovi gore ti morajo biti naklonjeni, v določenem trenutku ne »poklapa«, potem pač nisi uspešen, « pravi Pogačeva, za katero je bilo neosvajanje vrha v prvi fazi veliko razočaranje, saj je bilo tej odpravi podrejenih zadnjih pet let njenega življenja. A alpinistka, sicer članica nazarskega planinskega društva, ni bila razočarana, ker ni prišla do vrha, temveč zato, ker sploh ni dobila priložnosti, da bi preizkusila, ali je dovolj pripravljena na višino 8.100 metrov.
Pogačeva je s srbsko odpravo pod vodstvom Dragana Jaćimovića preživela v taboru, kjer je po naporni aklimatizaciji veliko počivala in opazovala naravo, v tem času pa vse misli posvečala gori. Počakati je bilo potrebno na ugodne vremenske razmere za vzpon.
»Ker je ves čas pihal severni in severozahodni veter, smo vsega dobili na tibetanski strani gore. V drugem »napadu« na goro pa nas je zajel snežni vihar. Da nismo uspeli izkoristiti lepega vremena v prvem vremenskem oknu, sta verjetno krivi prepočasna aklimatizacija in velikost ekipe. Devetnajst članov, ki so bili na odpravo zelo različno pripravljeni, je, kot kaže, preveč.«
Namesto gore je, pravi Pogačeva, tako premagala sebe. »Dokler je človek zdrav, ne obstaja nobena omejitev. Če si človek nekaj res srčno želi, bo to tudi dosegel. Ko grem na katero koli goro, ne menim, da je to nekaj, kar bom dosegla ali presegla in osvojila. Vedno vse skupaj gledam kot na celotno pot.
Tokrat cilj res ni bil dosežen, o izkušnje, ki sem jih pridobila, so neprecenljive. V obsedenosti z Everestom in vrhom, za katerega so ljudje pripravljeni narediti skoraj vse, se ne najdem,« je zaupala Pogačeva.
»Ko sem v baznem taboru videla ljudi s težkimi ozeblinami, ki jih je bolj skrbelo, ali imajo dobro fotografijo z vrha, sem se vprašala, kaj delam med njimi,« je med drugim povedala Simona Pogač, prepričana, da nikoli ne gre za nikakršno trdovratnost ali dokazovanje, ampak za simbiozo z goro, kiji tokrat ni uspela. Menda zato, ker ji bogovi tokrat pač niso bili naklonjeni, kljub temu je bila to velika šola za njeno prihodnost.
Marija Šukalo