Pr' Jezer - Drejc Karničar: Čeprav smo vsi še pod vtisom izrednih razmer, ki so vladale v naši dolini ob ledni ujmi, se člani GRS Jezersko oziramo v preteklo leto
Po vseh praznovanjih in obletnicah je za nami normalno in mirno leto, tudi v smislu intervencij, ki sta bili vse leto le dve. Najpomembneje v lanskem letu pa je sprejem treh novih pripravnikov v naše vrste.
Reševalno leto se je začelo zelo hitro in stresno, saj smo v prvih dneh januarja hiteli v ledeno hladno noč iskat dobro znana ljubljanska alpinista, ki naj bi plezala v severni steni Grintovca, na srečo sta le zgrešila smer in sestopila v sosednjo dolino. Drugo posredovanje smo imeli na vrhuncu poletne sezone v naši najbolj plezani Novi centralni smeri v Babah, ko je hrvaškega alpinista med plezanjem zadel kamen. Nemočna alpinista sta poklicala pomoč, posredoval pa je helikopter z dežurno ekipo na Brniku. Po letu 2002 je to izenačenje najmanjšega števila posredovanj v enem letu. Le tri so bila še leta 1993, v ostalih letih naše dvajsetletne zgodovine smo posredovali od 4 do 9-krat, le v letu 2009 smo imeli rekordnih 12 intervencij.
Lani smo imeli tri vaje iz reševalnih tehnik, dve v Mlinarjevi peči in prvič tudi v steni nad novim učnim centrom GRZS na Virnikovi planini. Stensko vajo pred glavno gorniško sezono smo imeli v severni steni Dolške škrbine, z zaključkom pri zavetišču ob Češki koči. Na zimsko sezono smo se pripravljali na tedenskih usposabljanjih novembra. Dvakrat smo imeli prvo pomoč, enkrat uporabo GPS aparatov ter aktiviranje in poročanje o opravljenih intervencijah. Osrednjo zimsko vajo smo izvedli sredi decembra v idealnih lednih razmerah pod Vikijevo svečo, kjer smo med drugim prvič preizkusili nova nosila TLS. Tehnične in stenske vaje so pripravili inštruktorji Janez, Milan, Miha in Peter. Prvo pomoč sta vodila Teja in Janko. Matej se je s psom Rinom udeležil kar šestih usposabljanj in preizkusov za vodnike reševalnih psov; od tega je dvakrat sodeloval na mednarodni vaji, enkrat v Italiji in enkrat na Hrvaškem. Inštruktorji so se udeležil licenčnega seminarja, zbora inštruktorjev in usposabljanja za vodenje intervencij na Igu. Reševalci letalci so tudi letos imeli štiri usposabljanja in dežuranje na Brniku v poletnih mesecih. Od naših članov sta to Janko in Tone, ki se je ponovno aktiviral v tej vlogi. Janko pa je imel v času dežuranja eno izjemno zahtevno in nevarno posredovanje v Šitah. Področje letalskega reševanja je ponovno najbolj na prepihu. Več kot eno leto že potekajo intenzivni dogovori na ravni države za vzpostavitev celoletne pripravljenosti ekipe za reševanje s helikopterjem na Brniku in združitve GRS in HNMP. Največja težava je zagotovitev primernega statusa reševalcem letalcem. V letošnjem letu pa stopi v veljavo še evropska uredba, ki v grobem prepoveduje vojski in policiji tovrstne polete. Precej hudi izzivi. Lahko le upamo, da bodo rešitve temeljile na kvaliteti in strokovnosti, ki so v korist ponesrečenca. Naše društvo bo še naprej zagovarjalo čim večjo profesionalizacijo tega področja; v smislu zagotavljanja pogojev, ki bodo omogočali najvišjo stopnjo usposobljenosti celotne posadke in najhitrejše odzivnosti.
Tekmovalno srce
Od začetka junija do konca septembra smo imel poseben razpored stalne dosegljivosti posameznih reševalcev za hitrejše organiziranje posredovanj. Dežurali smo na domači turnosmučarski tekmi, kjer se skupaj s prijatelji iz cele Slovenije spomnimo Luka in Rada, na Starih koreninah, sankaški tekmi, na turnosmučarskem popotovanju Skiventure in na lovskem veleslalomu za Kristalnega gamsa v Vadinah. Na tekmah pa tudi letos nismo bili le v pripravljenosti za nudenje prve pomoči, ampak so naši člani zelo uspešno nastopili na naslednjih prireditvah: tekmovanje v nudenju PP za gorske reševalce v Učnem centru GRZS, na štirih turnosmučarskih, dvakrat na Jezerskem ter na Zelenici in Robanovem kotu, na preizkusu vožnje AKIA čolnov v Mojstrani ter na gorskem teku na Črno prst. Največje tekmovalno srce ima starejša generacija reševalcev, ves čas pa se trudimo navdušiti tudi naše mlajše kolege. Na skupnih turah to ni problem, letos smo imeli kar štiri: TS z Grintovca, plezanje v Velikem vrhu, Denčev klin in nočni pohod na Virnikov Grintovec. Ekipni duh je vel tudi na občinski očiščevalni akciji in pri urejanju okolice novega učnega centra GRZS na Virnikovi planini. Veseli in ponosni smo, da je učni center zaživel. Največ po zaslugi predsednika GRZS Igorja Potočnika in gospodarja objekta, našega člana Janeza Žnidarja.
Lani je bilo šest sej upravnega odbora društva, sodelovali smo na vseh sejah UO GRZS in Sklada Okrešelj. S svojimi predstavniki smo se udeležili zbora slovenskih gorskih reševalcev v Mariboru, spominske slovesnosti na Okrešlju, dneva reševalcev in posveta o zvezah na Virnikovi planini ter analize reševalnih intervencij v Poljčah.
Letos najpomembnejši pa je vstop še treh novih članov iz vrst jezerskih alpinistov: Denisa, Žana in Simona. Tako imamo sedaj štiri pripravnike in na nas je, da jih čim bolje pripravimo, da bodo v prihodnjih dveh letih osvojili zahtevana znanja za opravljanje izpita za gorskega reševalca. Edina solidna garancija za naš dolgoročen obstoj je stalno pomlajanje reševalnega moštva. Statistika članstva je trenutno sledeča: 27 članov, od tega 1 zaslužni in trije častni člani, štirje pripravniki in 17 aktivnih reševalcev, od teh štirje inštruktorji, dva reševalca letalca in vodnik reševalnega psa.
Ob koncu le še zahvala blagajničarki in računovodji za skrbno in natančno delo, vsem našim družinam za nesebično podporo, Občini in vsem ostalim organizacijam za sodelovanje in pomoč. Povezanost in prepletenost jezerskih društev in občinskih struktur se je v najboljši meri izkazala v letošnjih izrednih razmerah, ko smo pod taktirko civilne zaščite prav profesionalno poskrbeli za varnost občanov in v danih razmerah za čim bolj kakovostno življenje v izolirani dolini. Srečno!
Drejc Karničar