Večer, Reportaže, ljudje - Silva Šeruga: Skorajda hkrati so gradili Senjorjev dom in Hutterjevo vilo na Pohorju. Senjorjev dom so slovesno odprli 10. julija 1932.
Kako globoke sledi je pustil mariborski tovarnar Josip Hutter tudi v Ribnici na Pohorju, najbolje spoznaš v pogovoru z domačini, ki še danes po toliko letih govorijo o "inženirski bajti", pa o centrali, včasih tudi o Huttejevi vili, ko mislijo na Ribniško kočo, belo golobico na 1500 metrih nad morjem. Starejši domačini še vedno z velikim spoštovanjem govorijo o Hutterju. Kako tudi ne, ko pa je v kraj pripeljal napredek, za svojo pohorsko počitniško vilo pa tudi elektriko. Kot piše v svoji izjemni knjigi Josip Hutter in bivalna kultura Maribora avtorica Jerneja Ferlež, so se Hutterjevi v Mariboru uradno prijavili leta 1922, v svoji mariborski vili v Marčičevi 1 pa leta 1935. Tako kot je Josip Hutter gradil delavsko kolonijo na Pobrežju in Hutterjev blok v mestu, je po letu 1929 gradil tudi pohorsko počitniško vilo. Vsa stanovanja so bila za tiste čase dobro opremljena, predvsem je povsod svetila električna žarnica, da o električnih štedilnikih niti ne govorimo. Zato na Pohorju ni moglo biti drugače.
Centrala
Pod današnjo spodnjo postajo vlečnice Velka pod Ribniško kočo je zgradil zajetje vode. Speljal je cevi in precej nižje postavil centralo s turbinami, ki so "delale" elektriko, od tam je šla elektrika do njegove vile. Domačini še vedno pravijo cesti, ki pelje mimo stavbe, "pri centrali". Pred dvema letoma, ko so čistili obcestne jarke med kočo Pesnik in Lepšnikom, je kopač nenadoma potegnil na svetlo cevi in kable. Nastala je prava panika, ker niso vedeli, komu so prekinili električno energijo. Klicali so povsod, pa nihče ni bil brez elektrike. Izkazalo se je, da so potegnili na plan Hutterjeve električne kable in napeljavo za elektriko do Hutterjeve vile.
Oskrbnik Ribniške koče Janko Zapečnik pravi o Hutterju: "Hutter se je z avtobusom pripeljal v Ribnico na Pohorju. Tam ga je čakala posebej prirejena kočija, ki ga je peljala do vrha. V Senjorjevem domu je Hutter imel sobico, v kateri se je preoblekel v udobna planinska oblačila in šel nato peš do svoje vile. Hutter je v času najhujše svetovne gospodarske krize po letu 1929 dal delo veliko ljudem. Gradili so cesto, škarpe, vilo, električno centralo. Še pred dobrimi desetimi leti je od transformatorske postaje nekdanje Hutterjeve centrale elektrika šla na Ribniško kočo. Šele pozneje so potegnili novo, ker so bile stare cevi preslabe. Nekaj elektrike še vedno prihaja iz te centrale. Pod sedanjo Ribniško kočo še vedno stoji vikend Cestnega podjetja Maribor. To je bila nekoč inženirska bajta za Hutterjeve delavce inženirje, ki so prihajali sem gor na dopust. V kleti vile, današnji kuhinji Ribniške koče, je začel mariborski tovarnar urejati stružne stroje. Pripeljali so ogromne kolute sukanca, da bi skrbnik in zaposleni v vili v času mrtve turistične sezone stružili manjše špulice, na katere bi napeljali sukanec. Vojna je vse te načrte preprečila."
Jerneja Ferlež v svoji knjigi o Josipu Hutterju zapiše: "Hišnik Karl je bil doma iz okolice Ribnice na Pohorju. Bil je tudi skrbnik pohorske počitniške vile. Hišnik Karl se je poročil in se z ženo in otrokom iz Hutterjevega doma v Mariboru preselil na Pohorje." Kljub veliko dela v Mariboru je družina Hutter zelo pogosto obiskovala Ribnico na Pohorju. Poletja so preživljali na Pohorju, kjer so uživali v miru, sprehodih, opazovanju narave in divjadi. Posebej radi pa so imeli zimo na Pohorju. V isti knjigi Jerneje Ferlež je fotografija Josipa Hutterja, ko v kratkih hlačah stoji ob znamenitih kamnitih stopnicah današnje Ribniške koče. In še ena, ko 14. aprila 1940 maže smuči, prav tako pred svojo počitniško hišo.
Senjorjev dom
Prva planinska koča na zahodnem delu Pohorja je Senjorjev dom, zgrajen na sedlu med Jezerskim vrhom in Ribniško kočo. Senjorjev dom je dobil ime po dr. Davorinu Senjorju, planincu in upravniku, ki se je rodil 8. oktobra 1882. Posvečal se je planinstvu, zlasti kot načelnik mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru. Uredil je Mariborsko kočo, povečal kočo na Klopnem vrhu in zavetišče pri Pankracu na Kozjaku. Temeljni kamen za planinski hotel so postavili 30. marca 1930, 10. julija 1932 je bila slovesna otvoritev. Ko sta bili obe planinski postojanki, Senjorjev dom in Hutterjeva vila, v polnem razcvetu, je nastopila vojna. Pred 70 leti, 9. oktobra 1942, so borci Pohorskega bataljona obe hiši požgali. V letih 1941 do 1945 so bile požgane vse koče mariborskega planinskega društva.
Iz pepela
Po vojni so planinci PD Matica Maribor začeli gradnjo nove koče. Sklenili so jo postaviti na pogorišču takrat že nekdanje Hutterjeve vile. Delati so pričeli julija 1946, po treh letih so jo 30. novembra 1949 svečano predali namenu. Leta 1977 jo je Sladkogorska obnovila in odprla 2. septembra 1978. Delovanje Ribniške koče, ki nosi to ime že 63 let, je skrbno zapisano. Leta 1951 so imeli na Ribniški koči prve koline svinj, ki so jih zredili v lastni ekonomiji pod kočo. Leta 1952 je po obnovljeni cesti na kočo prvič pripeljal tovornjak, ki je iz Maribora potreboval tri ure in pol. 25. oktobra 1952 je bila svečana otvoritev ceste Ribnica-Pesnik. Na Ribniški koči je 26. novembra 1971 prvič zazvonil telefon. Linijo so zgradili s pomočjo vojske. Prvi televizor so na koči dobili 22. maja 1958.
Izjemno napreden človek Josip Hutter se je rodil leta 1889 v Dolnji Brigi pri Kočevju kot kočevski Nemec. Z Elizabeto Hribar se je poročil v Ljubljani, nato sta prišla v Maribor. Imela sta tri otroke. Postal je ustanovitelj in solastnik mariborske tekstilne tovarne Hutter (Richard Poche je bil drugi lastnik). Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1926. Kot piše Jerneja Ferlež, so leta 1945 zakoncema Hutter zaplenili vse premoženje, Josip Hutter je bil nekaj časa zaprt. V petdesetih letih sta dobila dovoljenje za izselitev v Avstrijo. Josip Hutter je umrl 26. aprila 1963 v Innsbrucku, žena Elizabeta Hutter 2. oktobra 1994, hči 24. junija 2003, sin Josip Hutter mlajši živi na Nizozemskem. Pred koncem vojne je v nesreči umrl sin Julijan.
Silva Šeruga