Zdi se mi, da je otroška literatura, ki bi pripovedovala o živalih, ki živijo v našem gorskem svetu, dokaj redka. Za koliko stare otroke so primerne zgodbice v tej knjižici, težko rečem, okvirno pa nekje od četrtega do osmega, morda desetega leta, odvisno tudi od posameznika in staršev. Zgodbice, napisane v slogu basni, govorijo tudi o tem, da je treba biti pazljiv pri gibanju v gorskem svetu in o splošnih pozitivnih vrednotah, ki jih izkazujejo personificirane živali. Le-te so v odličnih ilustracijah Sare Di Sante narisane tako, da jih bodo otroci zlahka prepoznali v gorskem svetu, ko bodo naleteli nanje. Zgodbe, lahko jim rečemo tudi pravljice, so poučne, hudomušne in vzgojne.
V knjižici so tri prisrčne pripovedke: Kozorogec Rogec in kozorogo
vadba, Kako je planinski zajček Repko skoraj izgubil uhelj in Snežna voluharica Dolgobrčica dobi obisk.
Večinoma imena glavnih junakov poudarjajo eno od tipičnih značilnosti vsake živali, v stranskih vlogah pa nastopata tudi gamsek Vili in skovir Pepe.
Avtorica že od malega hodi po hribih, zato pozna gorske živali in ve, o čem piše. To je njena peta knjižica o gorskih živalih.