na zlati veji = avtobiografsko delo Igorja Škamperleta / dopolnjena druga izdaja z dragocenim slikovnim materialom
Avtobiografsko delo Igorja Škamperleta je njegov literarni prvenec, ki ga je napisal pri svojih tridesetih, ko se je umaknil iz vrhunskega alpinizma ter se posvetil filozofiji in literaturi.
Dopolnjena druga izdaja je opremljena z dragocenim slikovnim materialom, avtor je nastopajoče poimenoval s pravimi imeni in - dodal izčrpno spremno besedo.
Trideset let pozneje
Spremna beseda
Ponatis knjige, ki sem jo napisal pred četrt stoletja, nedvomno zahteva krajši premislek in pojasnilo, zakaj sem se lotil tega pisanja. Kaj sem z nekaterimi opisi in besedami hotel povedati, kako danes gledam nanje in zakaj sta ponatis knjige o mladostnih prigodah in plezanju v gorah danes, ko živimo v drugačnih razmerah, smiselna in morda še vedno zanimiva. Med razloge za ponovno izdajo besedila bi na prvo mesto postavil tiho željo, da bi avtobiografska pripoved, ki opisuje mladostno odraščanje, veselje nad naravo, notranje zaplete, odkrivanje gora in plezalne vzpone, zmogla nagovoriti bralce, predvsem mlajše generacije, ki jih navdihujejo sanje in pričakovanja po spoznavanju gora in velikih dejanjih v življenju. Roman, ki sem ga napisal na zgornjem pragu mladostnih let (pri tridesetih), ko sem prenehal aktivno plezati v gorah in se preusmeril na literarno in kulturološko področje, sledi obliki opisovanja človekovega zorenja, odkrivanju gora in temu ustreznemu pogledu na svet. Rdeča nit pripovedi so gore in njihov svet, bodisi ob izkušnjah plezanja v stenah bodisi na ravni doživetja tega, po svoje vendarle neobičajnega načina življenja v povezavi z njimi.
Drugi razlog, ki nas je z založnikoma, plezalcema in prijateljema Janezom Skokom in Ines Božič Skok prepričal v smiselnost ponatisa, je možnost, da bi knjigo, po kateri je marsikdo od mlajših navdušencev nad gorami povpraševal, spet ponudili bralcem, tokrat opremljeno z redkim slikovnim gradivom, ki se je ohranilo. ...