Uličarji: Zlata dežela za našo dejavnost. Soteska Galitzenklamm, le nekaj kilometrov JZ od Lienza, je idealen kraj za feratarje vseh starosti in sposobnosti ...
Pred mnogo leti so ob strmi steni nadelali pohodno pot za turiste, ki si lahko ogledajo tisočletno mojstrovino narave ob izdatni pomoči vodne erozije in veliko plezalcev v steni pod seboj. Nekaj podobnega kot naš Vintgar, le da je tu vse bolj divje, pri nas pa ni ne jeklenice ne plezalcev.
Leta 2006 so od vstopa v sotesko do razgledišča nadelali Galitzenklamm Klettersteig. Na 60 višincih so pritrdili 270 m jeklenice in vgradili 250 sider in pohodnih klinov. Težavnost C/D, ki pa se ji lahko izognete preko zasilnega izhoda, ki vas pripelje na leseno razgledno pot. Dva kratka »Nepalca« in neprestana bližina bobneče vode ji dajeta poseben pečat. Množično obiskana, z občasnimi zastoji, ker nanjo rinejo mnogi, ki se potem z jeklenico bojujejo za preživetje. Po razgledišču število plezalcev enormno upade.
Leta 2010 so od razgledišča proti notranjosti soteske nadelali Adrenalin Klettersteig, ki je vse do letošnjega junija veljala za najzahtevnejšo ferato na področju južne Avstrije. Težavnost E, 250 višincev in dolžina 580 metrov v večinoma gladkih vertikalah. Vmes tudi nekaj skob in znova«Nepalec«, preko katerega vstopite na križev pot. Na desnem bregu soteske se strmo vzpenjate v od sonca razbeljeni steni. Štirje zasilni izhodi povedo vse o težavnosti plezarije. Varianta »Luna« vam pobere precej moči, ki je še kako potrebna na zaključni vertikalni prečnici. S težavnostjo E morate biti v prijateljskem odnosu, če želite uživati. Zanjo boste potrebovali 2 do 2,5 ure. Od klopce na izstopu pa še urico za spust na izhodišče. Nekateri so mnenja, da je celo težja od najnovejše Dopamin Klettersteig (E/F).
Preko prvega "nepalca"
Mojstri ferat iz firme Osttirol Alpin so v letošnjem juniju predali v uporabo zares ekstremno Dopamin Klettersteig (Dopamin-vzpodbujevalec vsakovrstnih užitkov). Na 150 višincev in 410 m dolžine so preprosto »pozabili« pritrditi kakšna pomagala. Od samega začetka gre samo strmo navzgor v gladke vertikale in previse. Ključno mesto »Prascev vamp« ti natanko pokaže, kje so tvoje feratarske zmožnosti! Pozneje te še čakata dva prekrasna E-ja. Klopca na izstopu pride še kako prav za ureditev vtisov in počitek pred spustom (sestopom), ki tudi ni povsem nedolžen. Nadelan v skoraj vertikalnem grabnu je zaradi izpostavljenosti ves čas varovan z jeklenico. Dve mesti težavnosti C/D v povsem gladki vertikali.
Vedno trdimo, da je ocena težavnosti posamezne ferate sila relativna zadeva in povsem subjektivno doživeta. Bo marsikdo takoj rekel, da to ne more biti ekstremna težavnost, če jo suvereno spleza 10 letni deček. Potem je treba tja, jo splezati in šele nato se lahko enakopravno pogovarjamo. Na You Tube-ovih filmčkih je vse tako lahko in enostavno. Tista bjonda jo prepleza z gracioznostjo baletke, ampak povsem gladki trebušasti previs povsem upravičeno nosi oznako E/F. Je za nekaj trenutkov zares potrebna popolna usklajenost glave in telesa. Mali David svojih feratarskih sposobnosti najbrž ne nabira le z vsakodnevnim klikanjem po tastaturi računalnika.
Mi smo zares uživali. V petek sva se z Miranom razgibala na Familien Klettersteig, se poigrala s kratko Übungsklettersteig (vadbeno), nato pa splezala Galitzenklamm KS in nadaljevala v Adrenalin KS. V bifeju se je pivo zelo prileglo.
V torek smo najprej vsi »zmajstrali« Dopamin KS, nadaljevali preko Galitzenklamm in Adrenalin KS. Del skupine je po razgledišču odkljukal še Družinsko in Vadbeno. Izjemen »Uličarski« dan!
Familien Klettersteig nad adrenalinskim parkom je prava stvar za vse tiste, ki si ne želijo precej popoprane plezarije. Na 70 višincih in dolžini 200 metrov je najvišja težavnost zgolj C. Ponuja izjemen razgled na Lienz z okolico in na dogajanje na začetku soteske. Ves čas lahko spremljate tudi plezalce na Dopaminki.
Vadbena je v osnovi namenjena temu, da se navadite na majave »Nepalce«. Zelo kratka, najvišja težavnost B.
Menda se pretirano ne motimo, če predvidevamo, da bo Galitzenklamm postal priljubljena točka slovenskih feratarjev. Prostorno parkirišče, odličen bife, 4 nadvse zanimive ferate na majhnem prostoru, to so najpomembnejši atributi odločitve za obisk. Podobna situacija je tudi v Eisenerzu, le da gre tam za lažje plezanje in v dveh primerih za sorazmerno dolga pristopa.
Tone Železnik