Janez Pikon: Najnižje na planini, kotlina in mrazišče sta ločena s poraščenim grebenom, vrtačasto depresijo sestavijo jezera hladnega zraka.
Globel Movže na Soriški planini, kotlina kjer se hladni zrak ne more umakniti in se ohlaja do jutra, ter doseže najnižjo temperaturo. Toplo sonce v poletnih dneh še pričara v globeli tišino, le streljaj od vrveža na planini. Na vzhodni strani Soriške planine in predela Za Robom pod Protprohkovlom (1212 m) s prehodom, preko katerega je globel povezana z zapuščeno gozdno vlako je globe (moos - mah) z mahom poraščeno močvirje. Globel Movže (1180 m) so travniška močvirja, ki poniknejo do izvira Sore in se nahajajo severno za Soriškim robom, ob Hudih rupah, jugovzhodno pod Črnim vrhom (1486 m).
Opuščeni travniki v globeli Movže in odmaknjena kotlina z izviri pitne vode, ob večjem deževju so težko prehodno močvirje. Gre za običajno pokrajino, ko se hladen zrak ne umika nižje po dolini, tu ostane ugnezden na najnižji točki. Globel Movže so visoka barja v manjšem obsegu na najnižji točki Soriške planote. (Podobna barja najdemo na več mestih po Jelovici in Pokljuki.)
Globel Movže so bile v davni preteklosti, ko je živinoreja že dosegla planino, pašnik na najnižjem severovzhodnem predelu Soriške planine in je v pretežnem delu ostalo večje, ter z visoko travo zaraščeno močvirje, ter z gozdom obraščena in od glavnega vrveža na planini v tišino ovita, samotna globel, kjer le tišina samega sebe išče. Ker ima kotanja v območju zelo majhen naklon ali ga sploh ni, se voda pogosto razdeli na več manjših potočkov, zavitih travniških strug ali mrtvic, dokler raven zbrane vode ne doseže najnižje točke izstopa in občasno nastanejo jezera.
Janez Pikon