Nedeljski dnevnik - Franci Horvat: Zimski vzpon na Jalovec
Je vsestranska, saj ponuja odlične plezalne smeri, visoko v njene boke pa segajo priljubljeni tereni turnih smučarjev
Če bi hotel komu na treh izbranih slikah predstaviti Julijske Alpe, bi ena zagotovo prikazovala Jalovec. Samo še Triglav je deležen toliko slave in vznesenih besed. Ne mislim jih ponavljati. Naj navržem le misel, ki me prešine zmeraj, kadar ga opazujem bodisi iz Tamarja bodisi iz Trente ali Koritnice. Jalovec je gora s »čvrstim značajem«, saj na vse strani kaže podobo, v katero je vgrajena neka skupna osnovna poteza, kar mu daje pečat osebnosti. To skupno potezo je težko opredeliti, mislim pa, da sem blizu, če rečem, da je v Jalovčevem značaju opaziti nekaj predrznega in izzivalnega. To zlasti poudarjajo gotsko strme črte grebenov in razov ter ošiljeni vrh, ki se dobesedno zabada v nebo. Jalovec je visoka in težka gora, kar še posebno velja za severni pristop. Večina sicer pripleza na vrh z juga, kjer turo lajša prijazno Zavetišče pod Špičkom. Iz Tamarja pa je treba napraviti turo v enem zamahu. Gora je vsestranska, saj ponuja odlične plezalne smeri, visoko v njene boke pa segajo priljubljeni tereni turnih smučarjev.
Povzeto iz knjige Tineta Miheliča
Julijske Alpe - Severni pristopi.
Iz opisanega lahko razberemo, da Jalovec sodi med najlepše gore Slovenije. Kar je Matterhorn za Švico, to je Jalovec za Slovenijo. Da po lepoti res izstopa iz svoje okolice, je pokazala Planinska zveza Slovenije, ki si je silhueto Jalovca izbrala za svoj grb. Skladne in ostro odrezane ploskve mu dajejo, zlasti s severa, podobo kristala. Pred nekaj leti je Planinski vestnik izvedel anketo o najlepši slovenski gori, v kateri je zmagal ravno Jalovec.
Dviga se na stičišču grebenov med dolinami: Planico, Trento in Koritnico. V vsako kaže drugačno podobo. S svojimi 2645 metri je šesti najvišji vrh v Sloveniji.
Klub številnim presežnikom, ki jih ima, pa ta gora ni kar tako, poznana je po nevarnostih in po dolgih pristopih. Premagati je treba veliko višinsko razliko ter računati na spremenljive razmere.
Ture na ta vrh so običajno celodnevne in naporne.
Jalovec je samotna gora, vendar velja omeniti nekatere značilne vrhove in sedla v njegovi bližini, ki se nanj navezujejo. Na vzhodu je najbližja Goličica (2394 m), ki z Jalovcem tvori temačen Jalovčev ozebnik, na drugi strani pa prepada v Jalovško škrbino (2138 m). Jalovec poudari Veliki Ozebnik (2480 m), ki mu je najbližji v nje-govem južnem grebenu. S severa pa je najbolj markantno Kotovo sedlo (2134 m).
Med najlepše planinske postojanke, ki se nahajajo v njegovi okolici, sodi Dom v Tamarju (1108 m). Podoba koče kar nekako dopolni prekrasne linije gore. Tamar se imenuje zatrep doline Planice. Prvo kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 3. septembra 1899. Rateško-planiška podružnica SPD pa je 15. novembra 1936 kupila od Agrarne skupnosti pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo uredila za potrebe planincev. Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po 2. svetovni vojni je koča nekajkrat zamenjala lastnika. Današnji lastnik, PD Medvode, je leta 1965 prevzel dom in ga temeljito obnovil. Omeniti velja tudi Zavetišče pod Špičko (2064 m). V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, ki sojo odprli 6. avgusta 1950. Poleg nekaj obnov starega zavetišča, se je pokazala potreba po večjem objektu, ki so ga odprli 3. julija 1983. Predhodno smo izvedeli, da na Jalovec ni lahke poti, še posebno če vzpon načrtujemo v zimskih razmerah. Res je, da se vse več gornikov loteva zimskih vzponov, predvsem če so ugodne razmere in ob jasnem vremenu. Alpske ture naj se lotevajo izkušeni gorniki, ki so vešči uporabljati zimsko opremo (dereze, cepin). Priporočljivo je, da se ture lotimo zgodaj zjutraj, ko je manj zapadlega kamenja v Jalovškem ozebniku (obvezna čelada na glavi).
Zimski Jalovec sodi med ožji izbor gorskih gurmanov, ki ljubijo čudovite razglede, toda gora ne dovoli polovičarstva. Vsak korak na izpostavljenih mestih naj bo pazljiv, kajti popravnih izpitov ni. Srečno!
Franci Horvat