Večer v nedeljo: Fekalije po bregu navzgor / Kredarica čaka na razpis / Zlato jabolko / Toplozračni balon trčil v električno napeljavo in zgrmel na tla / Tek po Betnavskem gozdu / Unescov tek - En tek na dan odžene tegobe stran
Fekalije po bregu navzgor
Tatjana Vrbnjak: Planinska društva se včasih odločijo za čistilno napravo samo zato, ker to zahteva zakonodaja, in v korist male čistilne naprave ne verjamejo
Nižje planinske koče za okolje načeloma niso toliko problematične kot tiste v visokogorju, saj je koča vir hranil, porabnikov teh hranil, torej rastlin in živali, pa je malo in se zato naravno ravnovesje lahko hitro poruši. Odvisno pa je to tudi od terena: kraški svet je bolj občutljiv, razlaga Urban Čepon, avtor s Prešernovo nagrado FGG in posebno nagrado Planinske zveze Slovenije nagrajene diplomske naloge o analizi učinkovitosti delovanja malih čistilnih naprav pri planinskih kočah.
Nujna evropska sredstva
Januarja lani, ko je začel delati na tem, je imelo malo čistilno napravo 38 planinskih koč, zdaj jih je z njimi opremljenih že 48, še dve pa sta priključeni na kanalizacijo. Še 112 koč naj bi čistilno napravo dobilo v prihodnjih letih. K temu sili zakonodaja: do 2015 bi morale imeti čistilne naprave vse koče na posebnih območjih (denimo v Triglavskem narodnem parku, na območju Natura 2000), do 2017 pa tudi ostale. Pri Planinski zvezi Slovenije ocenjujejo, da bo za to potrebnih okoli štiri milijone evrov, zato si lastniki koč, to so posamezna planinska društva, za te investicije prizadevajo dobiti evropska sredstva.
In kako delujejo obstoječe čistilne naprave? Čepon je popisal vseh 38 čistilnih naprav, zelo podrobno pa analiziral sedem planinskih koč, ki so bile opremljene s petimi tipi čistilnih naprav. Vključil je koče, ki so odprte vse leto, saj je želel izvedeti tudi, kako čistilne naprave delujejo pozimi, v ostrejših pogojih. Na vsaki čistilni napravi je opravil pet meritev, upošteval je 20 parametrov.
"Mislili smo, da čistilne naprave delujejo bolje. Samo pri eni čistilni napravi dopustne mejne koncentracije niso bile nikoli presežene, pri vseh ostalih pa so bile presežene vsaj pri enem merjenju," pravi Čepon in dodaja, da so vsi rezultati meritev javno objavljeni (gre za 1400 rezultatov) in skupaj z opisom čistilnih naprav so lahko v pomoč tistim, ki investicijo šele načrtujejo, pri izbiri čistilne naprave za neko planinsko kočo. Univerzalna rešitev seveda ni mogoča, saj so si planinske koče med seboj zelo različne. Čistilne naprave za planinske koče so nemalokrat projektirane po standardnih za stalno naseljene objekte, kar ni primerno, ker so koncentracije odpadnih snovi v kočah nekajkrat višje kot tiste v objektih v dolini - na kočah se pač praviloma varčno ravna z vodo. Nekatere čistilne naprave so se tudi izkazale za premajhne.
"Najbolj presenetljiva je bila zame ugotovitev, da se planinska društva včasih odločijo za čistilno napravo samo zato, ker to zahteva zakonodaja, in v koristnost male čistilne naprave ne verjamejo. Zato včasih pride do goljufij ob praznjenju le-te, saj blato, ki ostane, namesto da bi ga odpeljali v dolino, spustijo po bregu navzdol ... "
V planinskih društvih se iz bojazni, da bi ga pri odločitvi za investicijo ne polomili, raje odločijo za vgradnjo tipskih čistilnih naprav s certifikatom o skladnosti, za katere se kasneje ne zahteva meritev, kot pa za individualno projektirane, ki bi bile za nekatere planinske koče primernejše, izogibajo pa se tudi novejšim metodam, še ugotavlja Čepon.
Smeli roki
Pa bodo čistilne naprave v naših hribih zgrajene do rokov? "Če bo država preko razpisov zagotovila namenska sredstva za sofinanciranje izgradnje na planinskih kočah, bodo zgrajene v predpisanih rokih do leta 2015 oziroma 2017," pravi Klemen Petek, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Letos se bosta gotovo gradili čistilni napravi na Erjavčevi koči na Vršiču in Pogačnikovem domu na Kriških podih, ki sta prejeli odobrena sredstva na razpisu Fundacije za šport. Pri ostalih kočah, ki so tudi že koristile usluge svetovalne pisarne, ki planinskim društvom brezplačno svetuje pri gradnji čistilne naprave na planinski koči, pa ostaja veliko vprašanje zaprtja finančne konstrukcije za gradnjo.
Petek pravi, da je izgradnja čistilne naprave za planinsko društvo tako velik finančni zalogaj, da ga brez pridobitve javnih sredstev samo ne more izvesti. "V svetovalni pisarni smo pripravili projektno nalogo Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah, ki je podlaga za dogovarjanje na ministrstvih, da pripravijo ustrezne razpise, s pomočjo katerih bodo planinska društva lahko dobila sredstva za izgradnjo čistilnih naprav na kočah."
Tatjana Vrbnjak
Kredarica čaka na razpis
Planinsko društvo (PD) Ljubljana Matica ima pet koč, na dveh - pri sedmerih jezerih in na Komni - so že postavili čistilni napravi, za kočo na Kredarici so v pripravi idejni projekti. "Čakamo na razpis za sofinanciranje izgradnje čistilne naprave, ker sami te investicije nismo sposobni izpeljati, sponzorjev in donatorjev pa zdaj ni," pravi Aleš Jenko, vodja strokovne službe PD Ljubljana Matica.
Ko so pred dvema letoma in pol zgradili čistilno napravo pri sedmerih jezerih, so pridobili 98 tisoč evrov nepovratnih sredstev od ministrstva za gospodarstvo, preostalo do okoli 230 tisoč evrov vredne investicije so financirali z lastnimi sredstvi. Podobno - da bi z razpisom dobili vsaj slabo polovico potrebnega denarja, preostalo bi sofinancirali sami - bi se račun izšel tudi pri Kredarici, meni Jenko. Sicer blato s Kredarice že nekaj let s helikopterjem vozijo na deponijo, letos bodo posodobili sanitarije. Kako bo s čistilno napravo, je odvisno od razpisov za črpanje sredstev.
V Triglavskem narodnem parku je še precej koč brez čistilnih naprav, zato ni realno pričakovati, da bo drugo leto izpolnjen zastavljeni cilj. Zaveze na papirju so eno, realnost drugo.
Zlato jabolko
Slovenski turistični novinarji so v utemeljitvi za podelitev priznanja zapisali, da je "Postojnska jama najpomembnejša naravna znamenitost Slovenije"
Na pobudo Društva turističnih novinarjev Slovenije (Fijet Slovenija) bo Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev Fijet v četrtek, 15. maja, družbi Postojnska jama podelilo priznanje Zlato jabolko.
Kot je povedala generalna sekretarka Društva turističnih novinarjev Slovenije Cveta Potočnik, se priznanje, ki ga združenje podeljuje od leta 1970, namenja najboljšim na področju turizma za ohranjanje kulturne, naravne in zgodovinske dediščine, njeno vključevanje v turistično ponudbo ter izstopajoče primere vpeljevanja principov trajnostnega razvoja v turizem.
Slovenski turistični novinarji so v utemeljitvi za podelitev priznanja zapisali, da je "Postojnska jama najpomembnejša naravna znamenitost Slovenije". Poudarili so tudi skrb družbe Postojnska jama, sedanjega upravljavca postojnskega podzemlja, da z uveljavitvijo principov trajnostnega razvoja to izjemno naravno znamenitost ohrani za bodoče rodove.
Priznanje bosta v Postojnski jami predsedniku upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjanu Batagelju predala predsednik svetovnega združenja Tijani Haddad in podpredsednik slovenskega združenja Fijet Sašo Dravinec.
V Postojnski jami so priznanja zelo veseli, v povabilu na prireditev pa so zapisali: "Vrednost tega mednarodnega novinarskega priznanja je letos še posebej velika, saj bo podelitev začetek proslavljanja visokega jubileja edinega svetovnega združenja turističnih novinarjev, 60 letnice društva Fijet."
Prvo priznanje Zlato jabolko v Sloveniji je Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev Fijet pred dvema letoma podelilo Fundaciji Poti miru v Posočju. (spletno uredništvo, sta)
Toplozračni balon trčil v električno napeljavo in zgrmel na tla
Trije mrtvi ob strmoglavljenju toplozračnega balona v ZDA
Letošnji balonarski festival v ameriški zvezni državi Virginia se je končal tragično. Eden izmed toplozračnih balonov je namreč strmoglavil, pri tem pa so umrli vsi trije potniki. Tragedija se je zgodila, ko je balon trčil v električno napeljavo in s tem povzročil požar. Košara se je zaradi požara odtrgala in zgrmela na tla.
Sprva sta bila dva potnika pogrešana, a ju je policija kasneje našla in sporočila, da nesreče ni preživel nihče. (spletno uredništvo)
Tek po Betnavskem gozdu
Tekaško vadbo, namenjeno začetnikom, rekreativnim tekačem in tudi tistim z daljšo kilometrino, vodita Helena Javornik in Borut Podgornik, ki sta svoje bogato znanje in izkušnje pripravljena deliti z vsemi, ki želijo s tekom aktivno preživljati prosti čas. Skupaj tečejo ob ponedeljkih in sredah s pričetkom ob 18. uri ob vhodu v Pustolovski park Betnava v Betnavskem gozdu v Mariboru. Slabo vreme ni ovira, v ekstremnih vremenskih razmerah pa se prilagodijo. Vadba obsega ogrevanje, tek po urejenih tekaških poteh, običajno v treh skupinah glede na fizično pripravljenost, izkušnje in dnevno počutje posameznikov, učenje tehnike teka ter nasvete glede na individualne posebnosti posameznikov, raztezanje, da ohranimo elastičnost mišic in preprečimo zakrčenost, ter svetovanje o tekaški opremi, prehrani, ob morebitnih zdravstvenih težavah ...
En tek na dan odžene tegobe stran
1400 tekačev od vrtca do srednje šole bo v sredo teklo na Ptuju
To misel mi je poslala Tinkara, ko me je povabila na 2. Unescov tek mladih na Ptuju, ki bo 14. maja. Lani sta Gimnazija Ptuj in Mestna občina Ptuj prvič organizirali tek pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco*. Udeležili so se ga otroci iz vrtcev, šolarji in dijaki iz Unesco ASP mreže iz Slovenije in tujine, športniki, kulturniki, znanstveniki in gospodarstveniki, ki v srcu in glavi čutijo z mladimi. Teklo je več kot 800 mladih in nad 40 ambasadorjev teka. Tekli so pod sloganom DOHITIMO ENAKOST. Tekaški korak je bil v duhu Unesca prispevek za svet strpnosti in odprtosti do različnosti, pravičnosti in enakih možnosti vseh mladih sveta. Letos bo mladih tekačev že čez 1400, v šestih kategorijah bodo premagovali 400, 600, 1500 in 3000 metrov dolgo progo.
_________________________________
*Unesco je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Njen glavni cilj je prispevati k miru in varnosti s poglabljanjem splošnega spoštovanja pravice, vladavine prava ter človekovih pravic.
Unescov tek
Tek na kratke proge, tek na dolge proge, tek na vrh kakšnega hriba, tek čez drn in strn. Skoraj v vseh sem se že preizkusil. A obstaja tudi Unescov tek. Niste vedeli? Ja, potem pa morate nujno na Ptuj, kjer bo letos 14. maja že drugi Unescov tek. Pa mladi in malo manj mladi ne le tečejo, v uličnih delavnicah in prigodah se tudi imenitno zabavajo. Če prideš na Ptuj, pa boš počastil tudi 1. mednarodni dan športa za razvoj in mir, ki ga je za 6. april razglasil Unesco. Se vidimo na Ptuju!