Pohodi, delavnice, predavanja, druženje in nova poznanstva.
Vse to je združeval že 29. Unescov nacionalni projekt Gorniški tabor, ki ga je v Vratih organizirala Osnovna šola 16. decembra Mojstrana.
NIKA TOPORIŠ
Med 11. in 15. septembrom je Osnovna šola 16. decembra Mojstrana ob podpori Občine Kranjska Gora organizirala že 29. nacionalni projekt Gorniški tabor v Vratih, ki se ga je udeležilo 23 osmošolcev domače šole in 16 učencev iz Srbije. »Gre za Unescov nacionalni projekt, katerega glavni namen je spoznati in doživeti lepote naše neokrnjene narave, vzbuditi pri otrocih ljubezen in spoštovanje do gorništva, seveda pa omogoča tudi spodbujanje in razvijanje socialnih odnosov in veščin. Da otrokom damo ta teden, ki jim omogoča preživeti in družiti se brez elektronskih pripomočkov. To je res nepozabna izkušnja,« je pojasnila koordinatorica projekta Karmen Gregorič. Ponedeljek je bil namenjen preživljanju časa v Mojstrani, kjer so obiskali Slovenski planinski muzej in tam izvedli delavnico, torek pa pohodu v Vrata, kjer so ostali vse do konca delovnega tedna. Teden so zaznamovali pohodi, druženje, delavnice, mladostniki pa so bili deležni tudi predstavitve dela Gorske reševalne službe Mojstrana, prve pomoči s strani Zdravstvenega doma Jesenice in potopisnega predavanja domačina Tomaža Pšenice. »Združujemo vse: nova znanja, ustvarjalnost, druženje in šport. Projekt pa je namenjen tudi spoznavanju z drugimi kulturami in nacionalnemu povezovanju, moram reči, da so otroci v velikih pričakovanjih,« je še dejala Karmen Gregorič in dodala, da je tabor zagotovo tudi priložnost za razvijanje komunikacije in novih poznanstev. Maša Vidmar z Dovjega je pred prihodom učencev iz Srbije dejala, da jo zelo zanima, kakšni bodo in kako bo vse skupaj potekalo, ter da upa, da se bodo dobro razumeli. Podobno sta izrazili tudi Lejla Pogačnik iz Mojstrane in Nika Pezdirnik z Belce, ki ju je malo skrbelo, kako bo potekala komunikacija. »Saj nekaj bomo že razumeli, ampak bomo videli. Verjetno malo tudi po angleško in z rokami,« sta dejali. Luka Lotrič, prav tako iz Mojstrane, pa se glede komunikacije s srbskimi učenci ni nič obremenjeval. »Bomo že nekako,« je povedal.