Večer, Narava, gore: Severno od Gradca in ob dolini reke Mure vas vabi graško hribovje, kjer najdejo svoje cilje ...
Gozdnati vrhovi, soteske in jame
Boris Strmšek: Severno od Gradca in ob dolini reke Mure vas vabi graško hribovje, kjer najdejo svoje cilje plezalci in pohodniki, tudi za ljubitelje podzemnega sveta se najde kaj. Jesen in pomlad sta najprimernejši čas za obisk
Pomlad in jesen sta za ljubitelje potepanja po gorah čas, ko se osredotočijo na sredogorje in manj zahtevne ture. V gorah je že (ali še) sneg, dnevi so krajši, temperature pa nekoliko nižje, zato si raje izberemo nekoliko nižje cilje. Vseeno pa nam narava ponuja marsikaj zanimivega in atraktivnega, le nekoliko se moramo ozreti okoli sebe. In ko smo naveličani najbližjih vzpetin, ki jih imamo vsak dan na dosegu roke, se lahko odpravimo tudi čez mejo. Avstrijska Štajerska je takoj čez mejo, njena prestolnica Gradec pa eno najpomembnejših mest v tem delu Evrope in drugo največje mesto v Avstriji. Ima zelo pestro zgodovino. Prve poselitve segajo v bronasto dobo, osnova mesta pa je bila v času priseljevanja Slovanov grad, ki so ga zgradili in utrdili prav oni. Za časa vladavine Babenberžanov in kasneje Habsburžanov se je razvilo mesto, ki je bilo dolgo časa prestolnica avstrijskih dežel. Gradec leži obenem na obrobju hribovja, ki je prepredeno z dolinicami in gozdnatimi vrhovi, skozenj pa si je svojo pot utrla tudi reka Mura. Grazer Bergland oziroma graško hribovje je pogorje, ki se dviga vzhodno od doline reke Mure in severno od Gradca. Je pomemben cilj tako za pohodnike kot tudi za plezalce, saj je na področju veliko sten, nekatere so visoke tudi 300 metrov in več. Apnenčasto gorstvo, ki je nastalo nekje v paleozoiku pred približno 400 milijoni let, nam obenem ponuja tudi pester podzemni svet, saj je na področju kar nekaj jam, nekatere so urejene tudi za obiskovalce. Najvišji vrh pogorja je Hochlantsch (1720 m), na katerega se lahko povzpnemo iz kraja Mixnitz (450 m), pot pa nas bo vodila skozi sotesko Bārenschūtzklamm, ki je zaradi svoje atraktivnosti vsekakor vredna ogleda oziroma kakšnega nedeljskega izleta.
Atraktivna soteska
Soteska Bärenschützklamm je naravni spomenik in velja za eno najlepših sotesk v Avstriji, pot skoznjo pa so pred okoli sto leti nadelali člani graškega gorniškega kluba. Ozka soteska, ki so jo vode izdolble med strmimi skalnimi stenami, je nadelana s številnimi lesenimi mostički, stopnicami in lestvami, da lahko obiskovalci varno občudujejo ta naravni biser. Ob potoku Mixnitz se iz istoimenskega kraja, ki je ob Muri okoli 40 kilometrov od Gradca, z urejenega parkirišča počasi vzpnemo po označeni in urejeni poti. Pot nas vodi slabo uro od urejenega parkirišča do vstopa v naravni park Almenland, kjer plačamo vstopnino za sotesko (tri evre za odrasle). Do tod vodi tudi makadamska cesta iz doline. Od hiške na vstopu (750 m) se počasi vzpenjamo ob potoku, prečimo nekaj mostičkov in kmalu pridemo do počivališča, kjer zavijemo v sotesko. Naravnost sicer vodi še naprej (neoznačena) pot pod steno z imenom Bruntall, kjer je vrsta zanimivih ciljev za plezalce, a tja se lahko odpravimo, če smo vešči alpinističnih vzponov v strmi skali. Zdaj nas čaka pravo vodno čudo, saj se potok z vršnih pobočij spušča navzdol čez brzice, slapove, tolmune, meandre, mi pa ga spremljamo in prečimo čez številne mostičke in lestve, ki vodijo navzgor. Vsekakor je treba za vzpon obuti čevlje s kvalitetnim podplatom, saj nam bo zaradi vlage drselo, tudi zaščitna čelada je dobrodošla zaradi večje varnosti.
Vsekakor nas tale igra narave ne bo pustila ravnodušne, obenem je vzpon zaradi atraktivnih pogledov tudi nekoliko adrenalinski. Voda se poganja po ovinkasti strugi, vrezani v živo skalo, in nam izginja pod nogami v globino. Okoli 400 višinskih metrov se vzpenjamo skozi sotesko, nekje na sredi pa nas čaka tudi počivališče ob majhni koči Diensthūtte (990 m). Ko se po okoli 160 lesenih segmentih poti povzpnemo navzgor čez gozdnato pobočje in se pot položi, imamo do naslednje postojanke le še kakšnih deset minut. Na teh pobočjih lahko srečamo tudi kozoroge, ki so bili pred vrsto leti ponovno naseljeni na to področje in so sedaj precej domači. Običajno se zadržujejo v bližini skalnih sten ali na vrhovih ter sploh ne bežijo pred obiskovalci.
Zmajeva jama - pogled v zgodovino
Našo pot lahko z gostišča Guten Hirten (1209 m) nadaljujemo proti vrhovom graškega hribovja ali pa se po krožni poti vrnemo nazaj proti Mixnitzu (približno ura in pol). Če smo bili dovolj hitri in nam je ostalo še dovolj časa, se lahko iz Mixnitza povzpnemo do zanimive jame, ki so jo poimenovali Drachenhōhle ali v prevodu Zmajeva jama. Lahko pa se lotimo jame ob posebnem obisku in si vzamemo nekoliko več časa za ogled, ki lahko predstavlja pravo pustolovščino.
Zmajeva jama
Enourna pot oziroma vzpon do jame se prične v Mixnitzu pri teniškem igrišču, od koder nas naprej vodijo označbe. Prijetna pot je sicer v zadnjem delu nekoliko zahtevnejša, vendar je tam opremljena z varovali (veriga). Ko je zavarovani del poti za nami, se pred nami prikaže okoli 15 metrov visoka luknja v skalni steni. Bukov gozd pred vhodom sicer skriva jamo pred pogledi iz doline, kljub temu pa je ljudem znana že dolga tisočletja. V njej so arheologi našli številne kosti živali, predvsem jamskih medvedov, ob tem pa tudi sledove človekovega bivanja, najstarejši ostanki segajo 65 tisoč let nazaj v čas wūrmske poledenitve. Jama sega kar 500 metrov v notranjost, za obisk potrebujemo svetilke. Sama pot v notranjost sicer ni posebej zahtevna, vendar je vseeno potrebno nekaj previdnosti zaradi vlage in drsečih skal ter blata. Na mestu, kjer se prehod zapre, je nameščena lestev, po kateri se lahko povzpnemo na višji nivo, kjer se jama nadaljuje. V jami je nekaj jamskega okrasja, predvsem so vidni sledovi raziskovanj. Še vedno lahko v ilovici na tleh najdemo kosti nekdanjih živalskih prebivalcev jame, v jami pa lahko srečamo tudi veliko netopirjev, predvsem pozimi jih je po stenah in stropu veliko. Ne smemo biti preglasni, da jih ne plašimo, saj se v jamo umaknejo pred zunanjimi nižjimi temperaturami. V notranjosti jame je stalna temperatura okoli 10 stopinj Celzija. Obisk jame lahko združimo tudi z obiskom bližnjih pretežno gozdnatih vrhov in razglednikov ali pa celo s plezanjem v bližnjih stenah. Lahko pa obiščemo tudi prijetna mesteca v bližini, kot je na primer Frohnleiten, Bruck an der Mur in druga. V bližini mesteca Peggau lahko najdemo turistično jamo Lurgrote, ki predstavlja največji jamski vodni sistem v Avstriji. Skratka, v graškem hribovju vam vsekakor ne bo dolgčas, če pa ste še plezalec, vas bodo tukajšnje stene vabile znova in znova.
Tekst in foto: Boris Strmšek