Janez Pikon: Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja 900 let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko.
Pa v tih nepretrganih gostih lesovih ni hodil samo lovec s puščico, sulico in z nožem, zalezovat zveri ali branit se jih. Te gore so imele mnogo železove rude, ki je v ilovnatih kotanjah in kontah ležala skoraj na vrhu zemlje, ki je bila dobiti brez posebnega truda in rudarske umetnosti in se je rada topila ali kakor Bohinjec pravi »plavila.« Ta ruda je bila sicer samo železna pa je dala veliko suhega zlata ... dr. Janez Mencinger. Skrivnost bohinjskega zlata s poselitvijo Bohinja 900 let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko.
Poraščeni pobočji Spodnje Gradišče (551 m) in Zgornje Gradišče (665 m), ki ležita južno pod vrhom Peči (828 m) med vasicami Bitnje in Lepence, arheologi uvrščajo med železnodobna področja bivanja in železarjenja. Zgornje Gradišče, do katerega še vedno vodi dobro utrjena stara pot s številnimi sledmi odlagališč in velikih balvanov, ki dokazujejo nahajališča železove rude je v celoti poraščeno z gostim drevjem.
Spodnje Gradišče je s Kržetovcem (Lipje, 521 m) v preteklosti dosegalo obrežje Save in je močno oteževalo prehod ob strugi reke. Prvotna pot je potekala preko najnižjega griča Kržetovec (Lipje), zahodno ob vasi Lepence. Železnica in cesta vodita preko presekanega temena malega griča z bledimi sledmi ostankov starodavne naselbine na pobočju.
Ljudsko izročilo: Starejši domačini še vedo povedati o dogodkih v času gradnje železniške proge, kjer naj bi delavci med Kržetovcem in Spodnjim Gradiščem našli večje količine zlatnikov, skoraj pravi zaklad, toda najditelji in žlahtni zlatniki so se za vedno izgubili neznano kam.
Z razglednega kamnitega zobu severno nad Gradiščem, bistro oko prabohinjca daleč po dolini je vodilo, leseni stražni stolp na visokem griču v davni preteklosti, kamniti zob pod pečino je bilo nadomestilo, seliščarjem za opazovalnico nad bohinjsko dolino, po ljudskem izročilu, jim je v davnini služilo.
Janez Pikon