ČAO - Jurij Rous: ... grande tura, katero sem imel v glavi že nekaj časa, pa je vedno nekaj prišlo vmes ali pa je bil v ospredju drugi pomembnejši cilj.
Sedaj pa je (končno) prišel na vrsto. Jesenski čas je bil ravno pravšnji za takšno veleprečenje. Dan prej me je le skrbela časovnica in z njo povezan kratek dan, zato sva s Petrom vstala neobičajno zgodaj in tako na vrhu Macesnovca stala že ob 7. uri oz. ob svitu. Ker gre za izredno dolg in zelo zahteven greben sva turo zaključila ravno tako v soju čelne svetilke – v avto sva se usedla ob 19. uri in se utrujena vendar zelo zadovoljna odpeljala domov. V tem času sva odkrivala čare tega mestoma zelo izpostavljenega, zahtevnega, precej krušljivega, divjega in skrotastega grebena. Še posebej zanimiva je bila Žaga, katero nisva »špricala« (beri: obvozila naokoli), temveč sva se jo lotila kar direktno čez. Zanimiv je tudi sestop z vrha Luknje peči in vratolomni 30 m abzajl, ki je neobhodno potreben. Tudi na vrhu Rjavine (zame prvič) je bilo lepo stati in uzreti lepe večerne poglede na Triglav, tudi v zahajajočem soncu.
Na celotni turi so nama družbo delali gamsi, sneg in mraz pa je le še vse skupaj dodatno začinil. V senčnatih legah sva plezala kar v rokavicah, na težjih mestih pa brez. Mestoma sva se tudi varovala, veliko pa solirala, saj sicer ne bi prišla čez podnevi. Sestop pa je bil prav tako poglavje zase, saj se zelo, zelo vleče. Bila je lepa tura ...
Jurij Rous