Janez Javoršek: Sem šel izkoristit lepo napoved vremena, ki pa se je na koncu izkazalo za malo manj lepo,vsaj takrat ko bi res rabil dobro vidljivost.
Strmina proti Kokrskemu sedlu je bila zjutraj še tako trda,da hoja brez derez ne bi bila varna,kakih "štapn" tud ni bilo, vsaj očitnih ne. Hoja proti Spodnjim Jamam je bila naporna,poleg močnega vetra, tudi veliko napihanega mehkega snega. Na JV pobočju Grintavca je ogromno snega, smer PVZ je "zalita "kot jo še nisem videl, tudi Grapa čez Jame je na prvi pogled izredno "udobna", v osrednjem delu je strmina do 50 st.,kakih trideset metrov pred iztopom pa se kar precej postavi pokonc(do 60 st.),seboj sem imel kotomer, da bi bili podatki res točni. Na vrhu je močno pihalo, vidljivost pa je bila iz minute v minuto slabša,tako da sem se kar hitro (pobral) z vrha.Zaradi difuzne svetlobe, so bili prvi zavoji bolj "na pamet", spust sem začel čez opast, ker pa je pod njo takoj 60 st. in nepredelan sneg je vse skupaj na meji varnega. Nižje strmina popusti, sneg pa je zelo spremenljiv: od trdega, skorje, napihanega ... prečil sem na Dolge stene, sonce, toplo, samo uživancija, in naprej po plazovini v grapi pod Kokrskim sedlom skoraj do avta (5 min. peš)