Slovenske novice, 13.12.06 – Z. D. K.: Ekipa alpinističnega odseka PD Novo mesto
Slovenske novice, sreda, 13. decembra 2006
Bulvar
Malo južno
Piše:
Z. D. K.HIMALAJCI PREŽIVELI
Ekipa alpinističnega odseka Planinskega društva Novo mesto (
Tomaž Erpič, Jože Hartman, Stane Horvat, Marjan Markovič, Roman Mihalič, Borut Novak), okrepljena z dvema Gorenjcema,
Andrejem Štremfljem in
Rokom Zalokarjem (prvi je vodil odpravo, drugi pa skrbel za njen stalni stik z domovino) ter zdravnikom
Gorazdom Plevnikom je letos spomladi poskrbela za odmeven podvig. Zaradi napovedanih protestov v Nepalu, ki je bil izhodišče za njihovo odpravo, so morali na pot teden dni pred rokom, osvojili pa so himalajsko goro Patibara, ki zaradi nevarnosti, predvsem ostrih vetrov, ni ravno pogost cilj alpinistov.
Severovzhodnega grebena, ki je padel v oči dolenjskim alpinistom, pa ni preplezal še nihče. Odpravi ni šlo čisto vse po načrtih, a so lahko zadovoljni. Petim članom se je uspelo povzpeti na enega od štirih vrhov Patibare, 6852 metrov visok vrh Swinx, Štremfelj in Zalokar pa sta osvojila tudi 7100 metrov visok vzhodni vrh. Le za 23 metrov višji najvišji vrh Patibare je zmanjkalo časa, saj bi bilo treba do njega narediti ovinek ali dva. Ni nepomembno, da so se domov vrnili vsi – Markovičev sin
Andrej je pred leti za vedno ostal v Himalaji in ta odprava je zaznamovala njegov grob – in brez večjih poškodb. Še največ težav je imel zaradi ozeblih prstov Stane Horvat, ki je nekaj časa težko skrbel za družinski nasad jagod.
SPOMINI IN POJEDINA
Vse težave so zdaj že pozabljene in na nedavnem postavljanju pike na i odpravi so v glavnem govorili le o lepih doživetjih in že razmišljali o novih načrtih. Po osvojitvi južnoameriške Aconcague leta 2004 in Patibare si bodo zdaj verjetno izbrali kakšen bližji cilj, na primer turški Ararat, malo dlje pa jih zelo mika Mount Winston na Aljaski. Pomembno vlogo bo seveda igral denar. Za himalajsko odpravo so morali zbrati približno 20 milijonov tolarjev, čeprav si niso privoščili nikakršnega razkošja. Na srečo imajo dolenjski sponzorji za take podvige kar razumevanje. Nadaljnjo pomoč je alpinistom obljubil tudi nov novomeški župan
Alojz Muhič, saj se je kljub mavcu na nogi potrudil in jim prišel čestitat na prireditev na Rakovnik pri Šentrupertu. Himalajcem in njihovim povabljencem jo je podaril
Goran Pevec, ki po mami
Ivki nadaljuje tradicijo gostilne Javornik. Goste je ves večer razvajal z dobrotami iz krušne peči, po katerih gostilna slovi daleč naokoli, pa tudi cviček z bližnjih gričev je bil tako odličen, da je prijal še nedolenjskim gostom.
DOLENJCI TUDI DOBRO PLEŠEJO
Kakšno pomoč si morda lahko obeta tudi dolenjski plesni mojster
Boris Vovk. Pred slabim desetletjem so četvorko na prostem, sredi Novega mesta, prvič v vsej Sloveniji plesali prav njegovi maturanti. Zdaj je to vseslovenski in celo mednarodni projekt, ki vsako leto podre rekord. Konec tedna je Vovk, ki s svojim Plesnim centrom Dolenjske v tem delu države že dolga leta skrbi za popularizacijo plesa kot ene od najlepših in najkoristnejših rekreativnih, športnih in družabnih dejavnosti, s katero se da ukvarjati od najrosnejših let do zelo poznih, doživel novo priznanje. V okviru mednarodnega plesnega tekmovanja v Mariboru je Plesna zveza Slovenije poskrbela za Plesni vrtiljak rekreativnih plesalcev, za kar je požela priznanje mednarodnih sodnikov. Na njem pa se je med približno sto pari iz vseh slovenskih regij v angleškem valčku, čačačaju in disko foksu najbolje odrezala ekipa štirih plesnih parov iz Plesnega centra Dolenjske. V kategoriji nad 40 let sta ga zastopala para
Dušan in
Zvonka Peterlin ter
Franc in
Vlasta Curhalek, v kategoriji pod 40 let pa
Albert in
Mateja Zorko ter
Gregor Gorenc in
Olja Bregar, ki sta bila zmagovalca tudi posamično. Mimogrede: plesalci so zapisani pred plesalkami namenoma, kajti v plesu velja, da ima plesalec vedno prav.