Dušan Škodič 25.05.2009 19:39 1108 0

Hochalmspitze - 23.05.09

Aleš Seliškar: Dvodnevna tura je žal padla v vodo. Še zmeraj pa mi je bila všeč misel na kombinacijo kolo-smuči. Pobrskal sem po neuresničenih željah in na dan je prišla Hochalmspitze.

Malo čez šesto uro sva plačala mitnino, še 4 km vožnje do mosta, pol km pred Gmündersko kočo. Izhodišče na 1170m. Spakirava kramo in sebe na kolo in se mimo rampe zapelejeva na lepo vzdrževano gozdno cesto, ki se v serpentinah vzpenja do lovske koče na Hochalmu. Do lovske koče je 7 km in 700m vzpona. Z Borisom končava vzpon 1km prej in 100 m nižje. Do Hochalmske koče, ki je sedaj zasilen bivak (3 ležišča, štedilnik, drva si verjetno sposodiš pri lovski koči) greva peš potem pa na smuči. Sprehajava se po pravem raju. Razen pogleda na Hafner, Peterck in Kolnbrein sva v čisto nepoznanem svetu. Beljaško kočo vidiva le od daleč (neoskrbovana, dobiš pa lahko AV ključ). Narediva en ovinek preveč, kar samo podaljša občutke vzhičenosti. Pod Kordonspitz prečiva na ledenik. Sledi dolgo prečenje proti vrhu. Opazujeva še zadnje smučarje, ki se spuščajo po normalki. Na vrhu sva ob 3 popoldne. Za nama je 8 ur in dobrih 2200m vzpona. Zajameva sapo, občudujeva razgled in oblake, ki so samo za dekoracijo. Smuči na noge in juhuhu, ki je tokrat res dolg in seveda tanartaboljši. Še ušesa komaj pomagajo da se nasmeh ne razleze kar okrog glave. Čez kakšen meter trave se prismučava do koles. Zamenjava opremo, narediva kakšen meter še po snegu in odvijugava do avta. Bilo je res carsko.

TK Gora: Hochalmspitze