GRZS, Jani Bele: upoštevati moramo nekaj dejavnikov, ki se pojavijo s tem časom
Objavljeno na strani GRZS (Objava INFO GRZ 17. nov. 2006)
HOJA V GORE JESENI
Pri hoji v gore jeseni oz. sami pripravi na vzpon moramo upoštevati nekaj dejavnikov, ki se pojavijo s tem časom: krajši dan, večinoma zaprte planinske koče, nizke temperature zjutraj, zvečer in v senčnih legah, manjše število drugih obiskovalcev...
Tistega, ki hodi vsaj z majhno mero odgovornosti v gore poleti, te novonastale razmere ne bodo presenetile, saj so baterijska svetilka, kapa, rokavice in topla obleka stalno v njegovem nahrbtniku. Turo planirajmo tako, da bomo tudi z malo rezerve prišli v dolino še pred temo. Pri malo daljši turi pa bomo morali žrtvovati nekaj jutranjega spanca.
Kakšne posebne dodatne opreme ne potrebujemo. Za hojo nam še vedno zadoščajo visoki pohodni čevlji z rebrastim gumijastim podplatom - z opozorilom na dodatne nevarnosti, ki se lahko pojavijo na poti. Jutranja megla in zmrzal povzročita, da nam na kakšni korenini ali gladki skali ob nepravilnem koraku bliskovito zdrsne. In če je vse skupaj še prekrito z odpadlim listjem, moramo biti še dodatno previdni, da se ne znajdemo na zadnji plati ali pod potjo. Za povečanje stabilnosti s pridom uporabljamo pohodne palice.
Da nas v tem času lahko v gorah preseneti sneg, skoraj ne moremo govoriti, kajti to je nekaj čisto normalnega. Novozapadli sneg predstavlja še posebno nevarnost. Prve snežinke se ob dotiku s še kolikor toliko toplo skalo stopijo, zaradi nizkih temperatur zmrznejo in na skalah nastane ledena prevleka. Na to zapade še tanka snežna plast in zopet se vse skupaj spremeni v nepredvidljivo drsalnico. Najbolj neugodno pri vsem tem je dejstvo, da zaradi tanke snežne odeje ne moremo učinkovito oporabljati cepina in derez, obveznih tehničnih pripomočkov pri hoji v gore pozimi. Z vso odgovornostjo se raje odpovejmo svojemu cilju. Če vedno manj močno sonce še stopi sneg, je to v glavnem na južnih straneh, na severnih pa lahko računamo z vsem prej omenjenim, na kar moramo tudi biti pozorni pri izbiri ture.
Jeseni zahajajo v višje gore v glavnem tisti, ki so redni obiskovalci gora in zato pri njih fizična pripravljenost ni vprašljiva. Je pa prav ta velikokrat vzrok za nesrečo, kajti mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome svojih moči, pred njimi pa je še dosti težji povratek v dolino. Ravno na sestopih se zgodi največ nesreč.
Seznanitev z vremensko napovedjo je eno od osnovnih dejanj pri pripravi na turo. Služi nam pri izdelavi plana ture, velikokrat pa sploh odloča, ali bomo šli na turo ali ne. Pri dokaj zanesljivih napovedih se skoraj ne moremo več izgovarjati, da nas je vreme presenetilo.
Nesreč v jesenskem času je manj, predvsem zaradi manjšega števila obiskovalcev. Vzroki so zgoraj omenjene nevarnosti. Največ je torej zdrsov in padcev.
In za konec: jesen je čas za romantike v gorah. Takrat se mnogi odpravijo v gore s fotoaparatom ali pa kar tako, na kakšno potepanje, kajti paleta barv, ki nam jih ponujajo razgledi, je brezmejna.
Jani Bele
Gorska reševalna zveza Slovenije