V PZS spoštujejo skrb za zdravje in čisto naravo – V planinah preveč motorizacije
Planinarjenje adrenalinska dejavnost?
Hoja v gore ni tvegana
V PZS spoštujejo skrb za zdravje in čisto naravo – V planinah preveč motorizacije
Podpeč - Med novostmi, ki jih nova vlada pripravlja na zakonskem področju, je člane Planinske zveze Slovenije (PZS) še posebno prizadela napoved, da bodo med dejavnosti, za katere bodo nadomestilo pri bolniški znižali na 50 odstotkov, vključili tudi planinstvo. Na to so opozorili na skupščini PZS v soboto v Podpeči, na kateri so govorili še o drugih spremembah, ki jih doživljajo v zadnjem času, in se jim morajo prilagoditi ali se kako drugače odzvati nanje.
Ob omenjeni napovedi so poudarili, da je gibanje v naravi največ, kar lahko stori človek za svoje zdravje in dobro počutje ob vse večjih delovnih obveznostih in vedno bolj stresnem življenju. Smisel planinske dejavnosti pa ni v tem, da bi se ljudje vključevali v organizacijo, ki bi gojila tvegano hojo v gore, pač pa gre za dobro organizirano in varno dejavnost, za ohranjanje stika z naravo ter za povezovanje med ljudmi. Število nezgod v gorskem svetu je razmeroma majhno (lani okoli 300 gorskih nesreč pri okoli treh milijonih obiskovalcev), povsem pa se jim prav gotovo ni mogoče izogniti. Franc Ekar, predsednik PZS, je na skupščini povedal, da so iz vodstva organizacije takoj reagirali na napovedano zakonsko spremembo o nadomestilu pri bolniški in da so že dobili sporočilo, da bodo planinstvo izločili iz tako imenovanih adrenalinskih dejavnosti, pri katerih bodo nadomestilo bistveno znižali.
Planinstvo je pri nas zelo razširjeno, še posebno, če ga primerjamo z drugimi evropskimi državami, obisk v gorah pa še narašča. Res pa je, da članstvo v planinskih društvih že nekaj let vztrajno upada. V PZS se sprašujejo, kaj je temu vzrok. Na skupščini so največkrat omenjali članarino, s katero je treba financirati tako delo društev kot tudi zveze in prek nje zavarovanje za primer reševanja v gorah. Vendar pa kljub vsemu plačilo članarine še ni tako velik strošek, le ljudje premalo cenijo to, kaj za njeno plačilo dobijo v gorah in v planinski organizaciji. Kljub omenjenemu upadanju članstva je Slovenija po številu organiziranih planincev še vedno na visokem drugem mestu v Evropi, če odštejemo samostojno organizacijo Južne Tirolske in Liechtenstein, takoj za Avstrijo.
Na skupščini so se zavzeli za to, da bi imela PZS večji vpliv na dogajanja pri nas, še posebno v gorskem svetu. Opozorili so na to, da se na planine čedalje bolj širi motorizacija, kar pomeni veliko škodo v ekološkem pogledu. To se je na primer zgodilo na planini Jezero, v nevarnosti pa je tudi bližnja planina Laz. Tudi Zelenica je s svojo dovozno cesto na črno veliko izgubila, zato bi morali razdreti cesto. Sklenili so, da bodo organizirali posvet o prihodnosti planin in planinskih koč s posebnim poudarkom na motorizaciji, PZS pa naj bi pridobila status organizacije, ki bo s svojim mnenjem sodelovala pri predvidenih spremembah na terenu.
Na skupščini so glasovali o zaupnici Francu Ekarju kot predsedniku PZS, ker so tako sklenili po kritični razpravi na izredni skupščini lani oktobra. Tokrat je predsednik za zaupanje dobil 104 glasove, proti pa jih je glasovalo le 11.
Lado Stružnik