Silvo Baznik: Včeraj sva se z dolgoletnim planinskim prijateljem Milanom le pogovarjala za skupno turo, danes zjutraj pa sva se odločila in se zapeljala v vas Topol nad Medvodami.
S parkirišča sva pričela planinsko turo po asfaltni cesti mimo gostilne Dobnikar. Cesta kmalu zamenja podlago in po makadamu sva hodila še kakšnih deset minut, ko sva zamenjala cesto za širok kolovoz, ki preči pobočja gozda. Po nekaj minutah hoje se prične razmeroma strma peš pot, ki naju je pripeljala na manjši preval. Nadaljevala sva desno z nekaj spusti in vzponi do klopce in dalje po markirani poti v smeri zahoda proti Grmadi. Hitro sva bila na razcepu, levo Setnica, desno Gonte, midva pa sva se strmo vzpela na vrh Grmade. Bila sva na 899 m višine in uživala v prekrasnem vremenu. Sonce naju je prijetno božalo, vetra ni bilo in tako sva užila jesensko idilo na lepem razgledniku Polhograjskega hribovja. Edina pomanjkljivost je bila koprena, ki je zastirala jasen pogled na Triglav, Ratitovec, Kamniške Alpe in visoko hribovje Porezna, Črnega vrha, Snežnika in Lubnika. Na drugi strani sva opazovala cerkvice, ki so posejane na okoliškem hribovju. Vsekakor je to vrh, ki je lahko dosegljiv vsem, ki ljubimo hojo.
Z vrha sva se vrnila po isti poti v vasico Topol, šla mimo parkiranega avtomobila in se po asfaltu in kolovozu povzpela v vasico Brezovica, uživala v lepem pogledu na Sv. Jakoba in v daljavi Grmade s Toščem, na drugi strani vasi pod nama so kraljevale Medvode, v daljavi Šmarna gora in Kamniške alpe. Čudovito. Povzpela sva se na vrh hribčka, sedla na klop, se odžejala in uživala v soncu.
Da se ne bi vračala po isti poti, sva naredila še en ovinek in se povzpela na Jeterbenk, hrib nad Sv. Katarino. Le kratko sva se vrnila po isti poti, nato pa po kolovozu v vas in do parkirišča pri osnovni šoli, kjer se je danes končal najin sprehod.
Ko sva se pripeljala v Šiško, ni šlo brez pozdrava Milanovi ženi ob okušanju slastnega sladoleda in peciva. Hvala Nuša.
Dober konec je prihod domov in tako je tudi bilo.
Silvo Baznik