Delo, 04.04.06 - Špela Žabkar: Dolga in snega polna smučarska sezona se izteka
Dolga in snega polna smučarska sezona se počasi izteka
Hudih nesreč na smučiščih
je bilo letos manj kot lani
Na gorenjskih smučiščih so policisti obravnavali 24 nezgod, v katerih se je poškodovalo 28 smučarjev Krvavec: manj hudih, več lažjih poškodb – Kaj pa ustreznost zdravniške pomoči na smučiščih?
Kranj – Letošnja s snegom obilno podložena smučarska sezona se počasi izteka. Prve statistike sezone, ki se bo na marsikaterem smučišču končala čez en mesec, so že narejene. Po podatkih kranjske policijske uprave je bilo na gorenjskih smučiščih letos manj huje ponesrečenih smučarjev kot lani. »Vzrok za zmanjšanje števila nezgod je po našem mnenju naravni sneg, ki dopušča nekoliko več napak smučarjev kot umetni, agresivni sneg,« ugotavlja Robert Kralj, policijski inšpektor sektorja uniformirane policije na kranjski policijski upravi. Poleg tega, nadaljuje Kralj, je manj poškodb najverjetneje tudi zato, ker smučarji iz leta v leto bolj obvladujejo novo tehniko karving.
Na gorenjskih smučiščih so možje v modrem v tej sezoni obravnavali 24 nezgod, v katerih se je hudo poškodovalo 28 smučarjev.
A policisti na smučeh niso zgolj šteli nesreč. »Poleg tega so zoper štiri smučarje podali kazenske ovadbe na pristojna okrožna državna tožilstva, napisali tri obdolžilne predloge ter dve poročili na ministrstvo za promet, in sicer zaradi kršitve 11. člena zakona o varnosti na smučiščih,« pojasnjuje policijski inšpektor Robert Kralj.
Povedal je, da so policisti v tej sezoni trem smučarjem odredili preizkus alkoholiziranosti.
Petim »divjakom«
odvzeli vozovnice
Policisti ugotavljajo, da se nesreče največkrat zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti smučarjev, kot tudi zaradi slabega smučarskega znanja in slabe telesne pripravljenosti. Slednje sklepajo tudi zato, ker se največ nezgod pripeti okoli 13. ure. Takrat so namreč slabše telesno pripravljeni smučarji, ki so na belih strminah od jutra, od zagona žičnic, že utrujeni.
Krvavec je med najbolj obiskanimi gorenjskimi smučišči. Po podatkih RTC Krvavec je pri njih od konca lanskega novembra do konca marca smučalo približno 203.000 ljudi, kar je pet odstotkov več kot v enakem času lani. Neuradno smo izvedeli, da se je to zimo na Krvavcu pripetilo 136 smučarskih nezgod, v vsej lanski smučarski sezoni pa so jih našteli 223. »Število hujših poškodb se je v primerjavi z enakim časom lani zmanjšalo za približno desetino, opažamo pa manjšo rast števila lažjih poškodb smučarjev,« pravi Luka Vrančič iz RTC Krvavec. Po njegovih besedah se največ nesreč zgodi zaradi neupoštevanja desetih zlatih pravil za smučanje – torej zaradi nepripravljenosti, napačne izbire terena in podobnih napak smučarjev. Tiste, ki kršijo pravila, na Krvavcu največkrat ustno opozorijo. Če »divjaki« na smučeh kljub opozorilom nadaljujejo z objestnim smučanjem, jim lahko tudi odvzamejo vozovnico. Kot pravi Vrančič, so jih v tej zimski sezoni odvzeli pet. A sezona še ni končana – na Krvavcu namreč upajo, da jo bodo podaljšali do prvih majskih dni.
Število nadzornikov določa zakon
Zakon o varnosti na smučiščih natančno določa tudi število nadzornikov: na smučiščih z zmogljivostjo do 500 smučarjev mora biti najmanj en nadzornik, na tistih z zmogljivostjo do 3000 smučarjev morata biti najmanj dva nadzornika, na vsakih nadaljnjih 1500 smučarjev pa mora upravljavec zagotoviti še po enega. Nadzornikov je lahko tudi več, če tako narekuje obratovalno dovoljenje. Na Krvavcu, denimo, pravi Luka Vrančič, se število nadzornikov spreminja glede na število smučarjev, »vendar jih nikoli ni manj, kot narekuje zakon o varnosti na smučiščih«.
In če se pripeti nesreča?
»Poleg naših izurjenih reševalcev so na smučišču Krvavec vsak dan reševalci Gorske reševalne službe, ob koncu tedna, ob praznikih in med počitnicami pa pri nas dežurajo tudi zdravniki kliničnega centra,« pojasnjuje Vrančič.
A mnenja o (ne)ustreznosti zdravniške pomoči, kakršno imajo na slovenskih smučiščih, se krešejo. Medtem ko upravljavci smučišč seveda stojijo za svojimi reševalci, pa se kdo od poškodovanih smučarjev z ustreznostjo nujne medicinske pomoči ne bi strinjal. Na nestrokovno delo reševalcev je na primer javno opozoril prim. dr. Marjan Fortuna v svojem pismu, ki smo ga v Delu objavili konec januarja letos. Zdravniku, ki je bil nekoč aktivni tekmovalec, učitelj smučanja in tudi zdravnik reševalec na smučišču, se je letos pripetila smučarska nesreča. Prelep sončen dan je bil in razmere za smučanje so bile idealne, proge pa odlično pripravljene, se spominja prim. dr. Fortuna. Toda idila zimskega dne se je slabo končala, kajti v zdravnika se je na smučišču zaletel deskar. In to tako močno, da je zdravnik po lastnih besedah izgubil zavest in ranjen obležal na smučišču.
Takrat je na lastni koži občutil, koliko je v ključnih trenutkih vredna ustrezna medicinska pomoč. In zato je le nekaj dni po nesreči poškodovani zdravnik pozval »odgovorne, predvsem pa upravljavce smučišč, da na vseh večjih smučiščih uvedejo stalno dežurstvo zdravnikov in drugega usposobljenega medicinskega osebja«. Med poizvedovanjem o ustreznosti zdravniške pomoči na smučiščih smo med drugim izvedeli tudi to, da nekateri zdravniki nočejo več smučati na domačih smučiščih. Ob vprašanju: »Saj boste dosegljivi, če se zgodi kakšna nesreča, kajne?« pač marsikateri zdravnik izgubi voljo do brezskrbnega smučanja.
Špela Žabkar