Gorenjski glas - Peter Colnar: ... - Na Roblek bom odšel
Spomnimo se Avsenikove pesmi Na Roblek bom odšel ... Roblekov dom (1757 m) je na Begunjščici. Zgradili so ga v letih 1932-1933 z denarjem Huga Robleka, ki se je rodil 27. avgusta 1871 v Radovljici. Leta 1892 je magistriral iz farmacije na dunajski univerzi, potem pa je najprej delal v očetovi lekarni v Radovljici, kasneje pa v Vipavi, Mariboru, Švici in Egiptu, od leta 1906 v Tržiču in na Bledu. Sredi leta 1906 se je vrnil v domovino in vzel v najem lekarno V. Eggenbergerja v Tržiču, leta 1911 pa je na Bledu odprl sezonsko lekarno ter kupil lekarno v Neumarktu na Tirolskem. Po njegovi in dr. Krisperjevi zaslugi se je Bled po letih 1919 in 1920 spet napolnil z gosti.
Roblek je bil tudi med borci za slovensko severno mejo. Leta 1919 je s slovenskimi borci branil Podroščico (Koroška). Ko se je julija 1920 z ženo Pavlo, hčerko dr. Frana Tominška, vračal iz Neumarkta, kjer je prodal lekarno, se je ustavil v Trstu. Tam se je 19. julija 1920 pri skoku iz gorečega Narodnega doma, ki so ga zažgali fašisti, tako poškodoval, da je umrl.
Roblek je z Jakobom Aljažem polagal temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem. Leta 1895 je z dr. Jankom Vilfanom ustanovil in v letih 1898-1902 tudi predsedoval Radovljiški podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je na njegovo pobudo zgradilo in uredilo več gorskih domov po gorenjskih planinah. Leta je 1895 zgradilo (prvo) Vodnikovo kočo v ravnici Velega polja, pridobilo kočo na Rodici in leta 1901 Tomčevo kočo na Poljški planini ter postavilo leta 1902 pod Pustim gradom most čez Savo, da je zvezalo Radovljico z Jelovico. Sam ali s podružničnimi člani je markiral ves Bohinjski kot, njegove zveze s Tolminsko, vso okolico Bleda in Radovljice ter severnozahodne dele Ratitovca. V oporoki je zapustil svojo hišo v Radovljici podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je iz izkupička leta 1933 zgradila Roblekov dom na Begunjščici.