Boris Štupar: Če se navadiš, da posamezne konce obiščeš le pozimi, je prav zanimivo, da si tudi poleti ogledaš kakšen slap
Razmere
Cuc
Na Riherskih njivah v Podvolovljeku je bilo več pobov. Naenkrat prileti iz zraka copernica med nje. Takrat je bilo deževno vreme. Copernica ni znala govoriti nobenega jezika. Peljali so jo na parno in jo tam zaprli čez noč. Zjutraj se gospodar napravi in hoče tisto žensko peljati k župniku. Med potom, ko prideta do neke mlake, pa se mu je naenkrat izmuznila iz roke in je izginila v mlaki.
Luče (Fran Kocbek,
Savinjske Alpe, Celje 1926)
Če se navadiš, da posamezne konce obiščeš le pozimi, je prav zanimivo, da si tudi poleti ogledaš kakšen slap.
Pogled s ceste doseže samo vrhnji del slapu, pa še ta je zaradi zelenja težko razločljiv. Po Podvolovljeku se zaradi slabe ceste tako ali tako ne da prav hitro peljati. Hitrost izdelave nove prevleke ceste, ki pripelje z dežele Kranjske, je prav neverjetno »hitra«. Utapljanje v oblakih prahu je sedaj omejeno na odcep iz Kranjskega Raka (Volovljeka) navzdol v Podvolovljek. Širina ceste je narejena samo za vaške namene. Zato mora biti pozornost usmerjena na cestišče in če hočeš kaj videti, se moraš kar ustaviti. Tam, kjer so nekoč kmetje mimo Riherja vodili živino na planino Kal in Lepenatko, je prastara pot. Ob njej je tudi slap z zanimivim, kratkim in jedrnatim imenom Cuc. Med Riharskim koglom in Grobelskim vrhom, med Velikim in Malim Rogatcem, pod planino Kal. Slap v več delih se skriva v Rogačnikovem ali Riherskem grabnu, kot mu pravijo nekateri domačini. Spodnji šum, spodnji slap, slap Cuc in zgornji šum. Skupna višina vseh delov je 50 metrov. Že na začetku soteske pa se nahaja prav zanimiv krajši tobogan.
Lokacija: Podvolovljek (GPS WGS 84) N: 46° 19´ 012´´ E:14° 43´29 9´´
Nad slapom ob 18.30: zrak 28 °C, voda 14,5 °C; po njim: zrak 26 °C, voda 16°C
Ker je stranska reber, ki se dviguje nad Podvolovljekom v obliki grebena (ki se začne ali konča z Lomom in nadaljuje s Plešivcom, Kranjsko rebrijo, Kašnim vrhom, Kunšperskim vrhom, Lepenatko in se najvišje vzpne na Velikem Rogatcu), nenaseljena imajo prebivalci doline možnost pridobivanja pitne vode na tej strani. Medtem so vode, ki pritekajo na plano iz pobočij pod Veliko planino precej onesnažene. Pogled in vonj Lučke bele ni v sušnih časih prav nič prijeten. Morda se bomo kmalu vsi zavedali, da je morda zaklad pod Rogatcem v drugačni obliki.
Kmet Riher v Podvolovljeku je vedel pod Rogatcem za zlato, ki je bilo v neki zijalki (pri Lehkem kamnu). Zdaj ne morejo več najti tiste zijalke.
Riher si je iz zlata dal vliti konjičke in voziček.
V Riherjevem je tedaj zlato teklo. Brinjevček (pisal se je Mliner) je na Binkoštno nedeljo ovce pasel. Ko je med mašo molil, je slišal nekaj kapati (padati). Potem je zagledal luknjo, v katero je zlezel. Postalo ga je tako strah, da je zbežal. od tistega dne je ni več našel.
Luče (Fran Kocbek, Savinjske Alpe, Celje 1926)
Lep pozdrav iz Podloma
Boris Štupar
